Gasilstvo v okolici

Nekaj vzporednic na Slovenskem v času delovanja PGD Zagradec pri Grosupljem

1945 – Po vojni, 25. 7., je Ministrstvo za notranje zadeve LR Slovenije izdalo posebno okrožnico o delovanju in imenovanju gasilskih čet vse od Ministrstva preko okrožij, okraja do krajevnih ljudskih odborov – KLO, kjer so bili imenovani gasilski referenti, gasilstvo pa vpeto v čete gasilske milice.

1947 – Ministrstvo za notranje zadeve FLRJ je izdalo navodila, kako naj se ravnajo gasilske organizacije do izdaje Zakona o gasilstvu. Uprava narodne milice je imenovala okrajne gasilske funkcionarje. Koncem leta je začelo izhajati strokovno glasilo z novim imenom Gasilski vestnik.

Zakon o prostovoljnih gasilskih društvih, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije 19. 5., je v 33. členu določal: »Prostovoljne gasilske čete, ki na dan, ko začne ta zakon veljati, delujejo, morajo najkasneje v dveh mesecih … vložiti prijave, da želijo delovati naprej kot prostovoljna gasilska društva. Najdlje v dveh mesecih po potrditvi morajo izvoliti društvene organe po določbah tega zakona (ti organi so bili skupščina, upravni odbor in nadzorni odbor).« Večino preimenovanj je bilo nato opravljenih šele naslednje leto.

Če so gasilci želeli pripraviti veselico, za katero so običajno zaklali prašiča, da so lahko spekli pečenke, so morali zaradi obvezne oddaje dobiti posebno dovoljenje.

1948 – 19. 5. je izšel Zakon o prostovoljnih gasilskih društvih. Na podlagi tega zakona so bile ustanovljene okrajne in mestne gasilske zveze.

1949 – je bil 2. 10. v dvorani Union v Ljubljani sklican 1. kongres Gasilske zveze LR Slovenije, na katerem je bil sprejet Statut GZS, s tem pa je za neposredno organizacijo gasilstva poskrbela sama gasilska zveza. Prvi predsednik je bil Matevž Hace, poveljnik pa Milan Špicar.

1950 – 1. 10. je bila v Žireh organizirana prva gasilska šola, ki pa je delovala samo eno leto.

1951 –  1. 10. je v Medvodah začela delovati druga gasilska šola.

Od leta 1951 do 1955 so masovno odstranjevali stare gasilske in krščanske simbole po gasilskih društvih.

1954 – 3. gasilski kongres je bil 24. in 25. 4. na Bledu. Gasilcev v vsej Sloveniji je bilo 49.841.

1955 – so zaradi uvedbe novih komunalnih občin reorganizirali tudi gasilstvo in ustanovili občinske gasilske zveze.

1956 – Sprejet je bil Temeljni zakon o varstvu pred požari.

1957 – Maja je bila v Beogradu ustanovna skupščina GZ Jugoslavije, njen podpredsednik pa je postal predsednik GZ Slovenije Matevž Hace. Na tej skupščini so sprejeli enotna gasilska pravila za vse gasilske organizacije v Jugoslaviji.

1958 – Na 4. kongresu Gasilske zveze Slovenije je bilo ponovno postavljeno vprašanje verskega obeležja sv. Florijana kot zaščitnika gasilcev. Sklenili so, da bodo podobe na gasilskih domovih odstranili.

1959 – 2. 7. je bil sprejet drugi Zakon o gasilskih društvih. Prav v tem času se je na novo oblikovala Občinska gasilska zveza Grosuplje (ObGZ). 

1961 – Z razvojem komunalnega (preoblikovanja velikih občin!) sistema so spet začeli razmišljati o združevanju gasilskih društev.

1962 – Gasilska šola v Medvodah je bila ukinjena in je bila priključena Gasilski šoli v Ljubljani, ki je delovala v novi zgradbi poklicne gasilske službe.

1985 – se pojavi povezovanje občinskih gasilskih zvez. 

1991 – Že pred agresijo na Slovenijo je obrambni minister Janez Janša leta 1991 napisal skoraj dve strani dolg prispevek v Gasilski vestnik 1 (str. 4-5), kjer je spregovoril o podvajanjih določenih nalog v okviru civilne zaščite in gasilstva, o pristojnosti služb v podjetjih in ustanovah, ki morajo poskrbeti za varnost in varstvo pred požari, ter o poenotenju opreme. Izpopolniti je treba tudi sistem izobraževanja. Pri tem pa je posebej poudaril: »Tudi prostovoljnosti članstva v (gasilski organizaciji – o.p.) ne bi smeli omejevati, temveč le spodbujati. 120-letne izkušnje in tradicija najbolje potrjujejo, kolikšna je njena vraslost med ljudmi.« V nadaljevanju pa je spregovoril o zmanjšanju enot civilne zaščite.

Gasilska zveza Slovenije je že v tem letu sprejela med drugim tudi nov znak kot simbol za slovenske gasilce. Čelada s prekrižano plamenico in sekirico je brez zvezde. Vse skupaj pa je upodobljeno na slovenski trobojnici, obrobljeni z zlatimi lipovimi listi.

Že kmalu po osamosvojitvi Slovenije so začele propadati SIS-i za požarno varstvo. GZS se je ločila od Jugoslovanske gasilske zveze Beograd.

1992 - V Sloveniji je potekalo tekmovanje o urejenosti gasilskih domov, ki pa manjšim in starejšim domovom sploh ni ponudilo nobene možnosti, da bi se v to tekmovanje vključili. Še posebej pa ne zato, ker je bilo preteklo približno petnajstletno obdobje, naklonjeno prek SIS-ov graditi  gasilske domove v občinskih in »sektorskih« središčih.

1993 – Gasilski vestnik je dobil novo podobo in tudi novo ime – kot nekoč pred drugo svetovno vojno – Gasilec.

Pred prestavljenim 12. kongresom GZS se v Gasilcu pojavljajo še vedno vprašanja odnosa gasilstva do političnih strank ter posebej odnosa do nacionalizma z diametralno nasprotnimi stališči – na eni strani s podržavljenjem gasilstva, na druga pa s politizacijo. Na koncu so vendarle prevladala načela humanosti, prostovoljstva, nevtralnosti, nepristranskosti, univerzalnosti in neodvisnosti.

12. kongres GZS 26. in 27. 6. 1993 v Slovenj Gradcu je za predsednika izvolil Ernesta Eöryja.

30. 12. je bil objavljen Zakon o varstvu pred požarom.

1994 - je Gasilska zveza sprejela statutarni sklep, da ostane začasno v veljavi še vedno stari način organiziranja občinskih gasilskih zvez v skupaj 59 zvezah ter obalni in ljubljanski mestni zvezi kljub sprejetemu zakonu o reorganizaciji lokalne samouprave, ki je predvidela ustanovitev 143 novih občin. Že prej kot v dveh letih so ta sklep odpravili, saj je kmalu nastopil problem financiranja zvez in posredno tudi gasilskih društev.

14. 10. je bil objavljen še Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Sledil je izredni kongres GZS 26. 11. 1994 v Ljubljani, na katerem je bil sprejet na podlagi Zakona o društvih novi Statut GZS. Zakon pa je zgoraj omenjeni statutarni sklep postavil v nasprotje, zato ga je bilo treba čim prej nadomestiti z novim pravnim aktom.

1998 - 31. 5. je bil 13. gasilski kongres, ki je še vedno načenjal dilemo, kakšno gasilstvo, predvsem prostovoljno, potrebujemo v Sloveniji.

 

2001 - Na 14. kongresu GZS leta so še vedno razpravljali med drugim tudi o simbolnih vrednotah sv. Florijana kot zaščitnika gasilcev. Pobuda je na koncu vendarle šla v to smer, da naj se pri oblikovanju lika, ki se ga bo upodabljalo na praporih, domovih in ob drugih priložnostih, vključi strokovnjake, a naj se prepusti tudi svobodi umetnikom, ki bodo te podobe realizirali. O vsebini pa nisem zasledil kakšne resnejše razprave.

S5 Box