Gasilstvo v okolici

Gasilstvo od konca 19. stoletja v prostoru današnje GZ Grosuplje, velike nesreče in odzivi, spreminjanje gospodarskih in družbenih razmer ter še nekateri drugi pomembnejši dogodki

1875 – Za Višnjo Goro je iz arhivov znano, da je že obstajala gasilska organizacija po vzoru podobnih ostalih mest v širši okolici. Spadala je v sodni okraj Stična. A to še ni bilo »društveno organizirano gasilstvo«. Tako je bilo tudi v Grosupljem, pa verjetno še kje. Uradno pa se je nato v Višnji Gori organizirana društvena »požarna bramba« začela šele čez 10 let.

1881 – je bilo ustanovljeno PGD Šmarje – (Sap), prvi gasilski dom pa so imeli na Razdrtem.

1893 in 1894 – Odprti sta bili železniški progi proti Kočevju in Novemu mestu.

1895 – 8. 3. so namerili 140 cm snega, koncem meseca so bile velike poplave, 14. 4., na velikonočno nedeljo, pa je bil hud potres, ki je podrl več stavb v naši okolici. V slabih petih urah je bilo 45 tresljajev. Potres je na primer graščino Praproče tako prizadejal, da so morali srednji trakt podreti. Takrat so tudi po nekaterih nekoliko večjih cerkvah (Žalna, Boštanj ... ), pa tudi po posameznih hišah, dodali pod oboke dodatne železne vezi.

1896 – Ustanovljena je bila »Prostovolna požarna bramba« Krka.

V četrtek, 22. 10., ob 2h popoldan nastal je ogenj v skednju Ant. Javornika na V. Mlačevem, žalnske župnije. Zažgali so najbrže otroci. Radi močnega juga bilo je v trenotku v ognju čvetero sosednjih gospodarskih poslopij dveh posestnikov Fr. Zakrajšeka in Ant. Javornika, ter hiša in hlev Martina Bučarja. Velika sreča v tej nesreči je bila, da je pihal močan jugozahodnik, ki je gnal plamen v nasprotno stran vasi V. Mlačevega in Boštanjske vasi, ki štejeta skupaj čez 40 h. št., drugače bi bilo ostalo malo hiš od imenovanih vasij. — Hvalo moramo izreči grosupeljski požarni brambi, ki je bila hitro na mestu požara, kakor tudi višnjegorski, ki je vkljub temu, da ni dobila vprežne živine, samotež s svojo brizgalno 2 uri daleč prišla na pomoč, da se je rešilo, kar se je rešiti dalo. Mili Bog povrni vsem stotero. Pogorelci bili so zavarovani le za malo vsoto. Ali kaj bo izdalo to v primeri s škodo, katero imajo. Vsak si lahko misli obupno stanje kmetovalca, ko mu v jeseni požar konča vse, kar si je s trudom pridobil skoz celo leto. Zato jih najtopleje priporočamo usmiljenim srcem. (Slovenec, 24, 1896, št. 244 (23.10.), str. 3).

1897 – 7. 3. je bil v Grosupljem sestanek načelnikov prostovoljnih gasilskih društev Dolenjske, osobito onih, ki so blizu železnice. Povabilu so se odzvala nastopna društva: Bizovik, Novo mesto, Žužemberk, Toplice, Trebnje, Višnja Gora, Krka, Ig. Šmarje je odsotnost opravičilo. Vabljena so bila tudi druga društva, a žal zastopniki niso došli na ta sestanek.

Zavezin načelnik Doberlet pozdravi došle tovariše, obžaluje odsotnost druzih in spodbuja navzoče k vzajemnemu delovanju.

Zapisnikar Trošt razjasnjuje vprašanje o rajonih ter daje odgovore na razna vprašanja.

G. Lužar iz Novega mesta nasvetuje, naj bi se svoječasno izdelala obča pravila za gasilna društva in to, kakor zahteva današnji čas. S tem bi se v okom prišlo marsikateremu nedostatku, osobito pri starejših društvih, kjer so pravila sem in tje pomanjkljiva in dajo povod vsakojakim prepirom.

G. Ahčin razkazuje razprševalni ustnik, ki je posebno uporaben pri požarih sena, slame itd.

G. Ahčin želi, da bi vsak gasilec v svojem delokrogu nabiral prijatelje »Gasilca«, in istega osobito razširjal med župani.

G. Doberlet želi, da bi se taki sestanki ponavljali v prospeh gasilstva, v kar pomozi Bog.

V Ponovi vasi so zgorele 4 hiše in nekaj gospodarskih poslopij (Martinceva, Mijavčeva, Franceva in Gričarjeva).

V Veliki Račni so zgradili vodnjak z ročno črpalko.

1898 –  je šentjurski župnik Matej Sitar nagovarjal ljudi, da bi ustanovili svojo »požarno brambo«, a ker se je v tem času precej ljudi izselilo v tujino (Ameriko), s svojo pobudo tedaj ni uspel. Njegovo pobudo je čez nekaj let oživil tamkajšnji nadučitelj Remic.

1899 – Pogorela je vas Velika Loka.

1900 – Na Vidmu v Dobrepolju je bila ustanovljena »Prostovoljna požarna bramba«.

1902 – 6. 12. je bilo na (ponovno) pobudo šentjurskega nadučitelja Ivana Remica ustanovljena »Prostovoljna požarna bramba« Št. Jurij. Vložili so prošnjo za registracijo, ki pa je bila (tako kot grosupeljska) rešena šele čez tri leta, 24. 7. 1905.

16. 11. so bile velike poplave na Radenskem polju in tudi drugod po Sloveniji.

1909 – Ustanovljeno je bilo PGD Grosuplje.

1910 – Viljem Putick, Čeh, je v letih 1910 in 1914 intenzivno delal pri regulacijah na spodnjem delu Radenskega polja.

1911 – V Ižansko gasilsko župo (načelnik Josip Ks. Trošt) sta bili vključeni društvi Šmarje in Št. Jurij, Krka in Višnja Gora sta spadali pod Litijsko gasilsko župo (načelnik Franc Lajovic), Dobrepolje pa pod Ribniško gasilsko župo (načelnik Ignac Merhar).

24. 4. je bilo ustanovljeno PGD Račna.

Na Gatini so delovali kot desetina v PGD Grosuplje in so imelo svojo ročno brizgalno.

1913 Požar. Na vseh svetnikov dan dopoldne okoli 10. ure je izbruhnil ogenj pri posestniku Jožefu Škerjanc v Spod. Blatu št. 5 občine Grosuplje. Pogorel je hlev, pod in polovico kašče. Začelo je goreti ravno ob času, ko so bili vsi ljudje pri maši — komaj trije možki v vsi vasi doma. Na lice mesta je pa takoj prihitelo gasilno društvo iz Grosupelj, ki je ogenj omejilo. Na pomoč je prišlo tudi gasilno društvo iz Šmarja in Škofljice. Zadnjemu ni bilo treba stopiti v akcijo, ker se je ogenj že pogasil, vendar čast in hvala vsem, ker so prišli na pomoč. Škerjanc ima čez 4000 kron škode, zavarovan je pa bil komaj za 1600 kron. (Slovenec 1912, št. 258 (9.11.), str. 7.)

Zaradi »krize« v župah nekatera društva na grosupeljskem koncu po 7. 11. niso vključena v Ižansko gasilsko župo. Na čelu le-te pa je bil postavljen tudi nov načelnik Alojzij Minatti.

Požar 1 - Dne 14. t. m. je gorelo na Polici, okraj Višnjagora. Pogorela sta dva posestnika, in sicer Jože Burgar št. 17 in Anton Tomažič. Skupno je pogorelo šest poslopij. Prvi ima škode 5200 K, a zavarovan komaj za 800 K; drugi je oškodovan za 6500 K, zavarovan pa bil za 2000 K. Gasilno društvo v Grosupljem je takoj hitelo po trudapolnem in dolgem slabem potu na lice mesta z dvema brizgalnicama ter pri požaru pridno gasilo. V nevarnosti je bila vsa vas, vendar se je ogenj omejil. Pri požaru se je poškodovala kočarica Urša Jančar. Nanjo je padel obok in jo na glavi poškodoval in zlomil ključno kost.

Požar 2 - Dne 16. t. m. je bilo telefonično pozvano gasilno društvo v Grosupljem, da naj gre na pomoč k požaru v Predole, občina Račna, kjer je gorelo pri posestniku Janezu Nučiču, kateremu je zgorel pod in svinjak. Zažgal je štiriletni sin. Zavarovan je bil za 800 K, a škode je 1800 K. — V nedeljo, 23. t. m., ima gasilno društvo v Grosupljem redni letni občni zbor. (Slovenec 1913, št. 40 (18.2.), str. 3.)

PGD Grosuplje je zgradilo nov gasilski dom.

1914 – je bilo uradno registrirano PGD Malo Mlačevo, čeprav so se prvič zbrali na ustanovnem zboru leta 1912 in že leta 1915 dogradili gasilski dom.

1914-1018 - Prva svetovna vojna

Ko se je začela prva svetovna vojna, so s Primorske pribežali begunci, ki so se naselili v okoliške kraje. V raznih dokumentih in časopisih pa je zapisano, da so ženske v naših krajih pletle nogavice, rokavice, šale in razne kape za vojake ter da so bile zgradbe na stari pošti pri Grosupljem skladišča za zbiranje opreme (predvsem oblek in obutve) ter klavnica za živino, meso pa so pošiljali z vlaki v bližnja zaledja samih front. Veliko moških iz gasilskih vrst pa je odšlo na frontne linije in se nikoli niso vrnili domov.

Ob številnih cerkvah so po vojni postavili spominske plošče in spomenike padlim v 1. svetovni vojni, a zanimivo: takega spomenika v župniji Žalna, kamor spadata tudi  soseska sv. Martina pod Boštanjem in vas Zagradec, niso postavili. Glede na to, da so samo dve leti pozneje nekateri župljani tožili škofu takratnega župnika, drugi pa so ga prosili, naj vendarle ostane, saj ima veliko posluha tudi za dobrodelnost, lahko del vzroka za to najdemo tudi v tem dogajanju. 

1919 –  Na območju današnje občine Grosuplje so delovale naslednje občine: Grosuplje, Luče, Šentjurij, Polica, Spodnja Slivnica, Šmarje, Velika Račna in nova občina Žalna. Blečji Vrh in Velika Loka pa sta bili ukinjeni.

V Ižanski gasilski župi delujejo PGD Iška Loka, Iška vas, Pijava Gorica, Podpeč, Preserje, Račna. Studence-Ig, Šent Jurij, Škofljica, Šmarje, Tomišelj in Vrbljene.

8. 7.  – Požar. Ob dveh popoldne v vasi Zagradec pri Grosupljem sredi poletja, z več kot polovico s slamo kritih streh, se je vnel velik požar. »Ko je bil ječmen v kozolcih«, je zaradi otroške igre z vžigalicami pogorelo 27 hiš in 58 gospodarskih poslopij – skupaj 85 zgradb. Pri gašenju so pomagali domačini in ljudje iz okoliških krajev ter gasilci iz bližnjih društev.

Pogorelci so si nato pomagali na različne načine. Tudi vaščani iz okoliških župnij so precej pomagali z raznimi obrtniškimi deli, s prevozi in z lesom. V župniji Žalna so osnovali odbor, ki si je zadal nalogo naprositi ali izposlovati kar največ podpore in darov ter jih razdeliti prizadetim. Pomagali pa so celo nekateri, ki so se izselili v Ameriko, a je bilo nekaj tudi takih, ki so zbirali na račun zagraške nesreče, a Zagradčani tega denarja niso videli.

22. 11. istega leta pa so farani Žalne ljubljanskega škofa prosili, naj ne prestavi žalskega župnika Ivana Drešarja, ker »človekoljubno in požrtvovalno deluje za nesrečne pogorelce v Zagradcu…«

1920 – Gasilska župa Ižanska je imela 22. 5. 1920 svoj redni občni zbor na Igu. Med drugim je bilo sklenjeno: da se 12 načelnikov udeleži občnega zbora v Žalcu, da se župa razdeli na Ižansko in Grosupeljsko gasilsko župo, da se prirede 3 župne vaje, da se izposluje ukinjenje veseličnega davka, da se izposluje povrnitev stroškov na vožnjo k požarom, da vsako društvo naroči po en plačan natis Gasilca.

Delitev Ižanske gasilske župe še na Grosupeljsko gasilsko župo - Škofljica, Šmarje, Mlačevo, Št. Jurij, Grosuplje in Račina. Iz Litijske pa se vključita Višnja Gora in Žalna.

V Račni so nabavili dvokolesno ročno brizgalno Samassa.

Grosupeljska gasilska župa je spadala pod Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana.

7. 5. je bilo ustanovljeno društvo v Žalni (načelnik Ivan Starc) in je bilo sprejeto v Litijsko župo. PGD Žalna naj bi glede požarnega rajona tedaj posegla na jugovzhodno območje župnije Žalna in še na Luče in Plešivico, kar pomeni, da sta se pri tem zmanjšala požarna rajona PGD Krka in Višnja Gora.

1921 – 9.7. - V Žalcu je omenjena Gasilska župa Grosupeljska, ki se je odcepila od ižanske gasilske župe, v katero so se z območja današnje GZ Grosuplje vključila naslednja prostovoljna gasilska društva: Šmarje, (Malo) Mlačevo, Št. Jurij, Grosuplje in Račino. K grosupeljski župi so spadala še Krka, Škofljica in Višnja Gora.

9. 10. so se zbrala prvikrat društva novoustanovljene Gasilske župe Grosupeljske k občnemu zboru, na katerem so bili izvoljeni z večino glasov: za župnega načelnika tovariš Jakob Perovšek iz Šmarja, za župnega namestnika tovariš Jakob Štrubelj –  Grosuplje, za župnega tajnika tovariš Flajs – Račna, za odbornike Anton Ahlin - Mlačevo, Mihael Omahen – Višnja Gora, Josip Šipelj – Št. Jurje, Jernej Dolenc – Škofljica. Razen poslednjega so vsi načelniki gasilskih društev na svojem bivališču. Mladi gasilski župi: Vivat, crescat, floreat! (Naj živi, raste in cveti!)

1922 – 23. 4. so v Št. Juriju blagoslovili gasilski dom.

1923 – V Grosupeljski župi, ki šteje 362 rednih članov, so včlanjena gasilna društva: Škofljica, Šmarje, Grosuplje, Št. Jurij, Mlačevo, Žalna, Višnja Gora, Račna in Krka.

26. 12. je bilo ustanovljeno PGD Škocjan pri Turjaku, že 28. 12. pa je bilo včlanjeno v Grosupeljsko župo in tudi Jugoslovansko zvezo gasilskih žup.

November in december - Na Radenskem polju so bile velike poplave.

1924 – »Gasilska župa Grosupeljska je imela dne 4. 5. Florijanovanje v Grosupljem. Maše so se udeležila vsa v župi združena gasilna društva, 189 članov v kroju, s šentjursko godbo na čelu. Po maši je imel župni načelnik Jaka Perovšek primeren nagovor za udeležence.«

Gasilska župa Grosupeljska je imela 28. 9. svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov župni odbor. Za načelnika je bil izvoljen Leopold Hude, za podnačelnika Jakob Štrubelj, za tajnika in blagajnika tov. Fran Leban. Prejšnji načelnik Jaka Perovšek se je zaradi preobilnega dela načelništvu odpovedal.

2. 11. je bilo ustanovljeno PGD Spodnja Slivnica, v Grosupeljsko gasilsko župo pa je bilo razvrščeno 29. 12.

1925 – PGD Velika Loka je bilo ustanovljeno 7. 6., in iz Litijske župe prestavljeno v Grosupeljsko gasilsko župo.

Gasilska župa Grosupeljska nam je poslala temeljito poročilo o delovanju župe v preteklem društvenem letu. Župne vaje so se vršile v treh skupinah dne 29. junija na Muljavi, dne 5. julija na Mlačevem in dne 30. avgusta na Škofljici. Vaje sta vodila tov. župni načelnik in župni podnačelnik. Pri vajah se je konstatovalo, da nekatera društva še vedno nimajo enotnega kroja in odznakov, kakršne predpisuje JGZ.

Po vaji je bila veselica v atriju na gradu.

PGD Polica je bilo ustanovljeno v jeseni, sprejeto v Grosupeljsko gasilsko župo pa je bilo 29. 12.

V Grosupeljsko gasilsko župo so spadala še društva Krka, Muljava, Škofljica in Višnja gora.

29. 12. je bila na novo ustanovljena Gasilska župa Krka, v njo pa sta se iz Grosupeljske prepisala še Višnja Gora in Muljava. Poleg teh so v krško župo bila vključena še Ambrus, Hočevje, Št. Vid in Zagradec (ob Krki).

V Račni in Žalni so dogradili gasilska domova.

 

Pregled ustanovljenih PGD-jev na območju današnje GZ Grosuplje in bližnjem sosedstvu, ki so požarno pokrivala del tega območja.

Zap. ust.

Sedež društva

Načelnik

Članov

Ustanovljeno

1

Šmarje

Jakob Perovšek

46

1881

2

Grosuplje

Ivan Gale

58

1909

3

Št. Jurij

Janez Predalič

50

1905

4

Račna

Flajs

45

1912 *

5

(Malo) Mlačevo

Fran Ahlin

36

1913 **

6

Žalna

Ivan Starc

27

1920

7

Škocjan

 

52

1923

8

Sp. Slivnica

 

 

1924

9

Polica

 

 

1925

10

Velika Loka

Anton Kastelic

 

1925

 

* Prava letnica ustanovitve je 1911.

** Prava letnica ustanovitve je 1912, uradno pa je PGD Malo Mlačevo registrirano 1914.

 

1926 – Spodnje Duplice - Velik požar, ki je upepelil poslopja številnih gospodarjev.

Šmarski gasilci so dobili večje prostore v novi zgradbi, ki jo je zgradila Občina Šmarje.

1927 – so bila ustanovljena PGD Gatina, Luče in Ponova vas ter Kriška vas, v Grosupeljsko župo in Jugoslovansko zvezo gasilskih društev pa so bila vsa sprejeta 16. 7.

1928 – Gasilska župa Grosupeljska je imela dne 15. 4. t.l. v Grosuplju svojo redno letno skupščino. Skupščino je otvoril župni podnačelnik tov. Jakob Štrubelj ugotovivši sklepčnosti in pozdravljajoč vse odposlance, katerih je bilo 38, zlasti pa starosto JGZ tov. Barleta, ki se je odzval župnemu vabilu. Vodstvo skupščine je na predlog župnega podnačelnika in na soglasno željo vseh zborovalcev prevzel tov. starosta.

Po poročilu župnih funkcijonarjev, ki so bili v odboru sprejeti, je bil izvoljen nov župni odbor, in sicer so bili izvoljeni: za župnega načelnika tov. AIojzij Žitnik iz Grosuplja (na mesto umrlega tov. Hudeta), za župnega podnačelnika tov. Fran Gliha iz Šmarja, za tajnika in blagajnika tov. Fran Muzar iz Šmarja, za namestnika tov. Jakob Štrubelj iz Grosuplja, za prisednika tov. Jos Dremelj iz Št. Jurija; za odbornike Ivan Oven iz Žalne in Anton Mehle iz Račne.

Na Polici so dogradili prvi gasilski dom.

1929 – 20. 4. Gatina - V vasi zaradi iskre z vlaka zgori 17 hiš in gospodarskih poslopij, gasilo pa je 10 društev.

1930 – Gasilci na Spodnji Slivnici so zgradili nov gasilski dom.

1931 – PGD Velika Loka je dogradilo gasilski dom.

V Grosupeljsko gasilsko župo so vključena PGD Gatina (45 članov), Grosuplje (41), Kriška vas (20), Lipoglav (39), Luče (25), Polica (46), Ponova vas (20), Račna (33), Spodnja Slivnica (30), Št. Jurij (53), Škocjan (50), Škofljica (39), Šmarje - Sap (63), Velika Loka (42), Žalna (31). Število vseh članov v društvih nekoliko upade.

1932 – Zaradi velike oddaljenosti so za župo to leto vaje »razdelili« na 3 dele.

5. 6. - Velika Loka: Del grosupeljske župe je imel vajo. Vajo je vodil Franc Gliha.

12. 6. - Vajo v Šmarju je vodil Alojz Žitnik (Grosuplje).

29. 6. - Vajo v Št. Juriju je prav tako vodil Alojz Žitnik (Grosuplje).

19. 6. - Tečaj za gasilce – udeležilo se ga je 80 članov.

PGD Luče je zgradilo gasilski dom.

1933 – Velike poplave so bile najprej junija, nato še septembra, ki pa so po sedanjih zapisih bile najvišje in približno 1 m višje kot leta 2010.

1934 – Sledila je likvidacija Grosupeljske gasilske čete. Nekaj PGČ iz današnje GZ Grosuplje se je vključilo v Župo Ljubljana – okolica, načelnik Ivan Grad, podstarešina Franc Gliha iz Šmarja.

2. 9. so imeli župno vajo (eno od dveh) v Grosupljem. Vodil jo je okrožni odbornik France Gliha. Ugotovili so, da je vaja lepo uspela, le društva imajo premalo cevi, ker jih ne morejo nabaviti.

1935 – so se dokončno preoblikovale gasilske župe. Načelniki so bili preimenovani v starešine, prostovoljna gasilska društva pa v prostovoljne gasilske čete. Gasilske čete na Grosupeljskem spadajo pod Gasilsko župo Ljubljana – okolica. Načelnik je postal Ivan Grad iz Dola pri Ljubljani. Podstarešina župe je bil Franc Gliha iz Šmarja - Sapa.

1936 – 6. 8. Šmarje – Okrožne vaje gasilske župe sreza Ljubljana okolica, poročilo odbornika tov. Franceta Glihe: Vaj se je udeležilo 13 gasilskih čet z vso opremo, ki so jo uporabljali pri požaru, in sicer pr. gas. čete: Šmarje, Škofljica, Št. Jurij, Račna, Grosuplje, (Malo) Mlačevo, Škocjan pri Turjaku, Orle, Spodnja Slivnica, Lipoglav, Gatina, Ponova vas in Lavrica z 211 člani, 7 motornimi in 9 ročnimi brizgalnami ter z 2240 m cevi.

1937 – PGČ Luče, Polica, Velika Loka in Žalna so bila (ponovno, a le eno leto) vključena v Litijsko gasilsko župo, ki jo je (še vedno) vodil Fran Lajevic.

2. 5. je bilo ustanovljena PGČ Veliko Mlačevo.

Na Gatini so dogradili nov gasilski dom.

1937 - Pregled starešin in članstva po grosupeljskih društvih

Sedež društva

Starešina

Članov

Ustanovljeno

Šmarje - Sap

Jakob Perovšek

50

1881

Grosuplje

Ivan Gale

39

1909

Št. Jurij

Ivan Kocman

43

1905

Račna

J. Mencin

55

1912 *

(Malo) Mlačevo

Fran Ahlin

32

1913 **

Žalna

Anton Starc

33

1920

Škocjan

Franc Gruden

36

1923

Spodnja Slivnica

Fran Babič

31

1924

Polica

 

42

1925

Velika Loka

Franc Oven

36

1925

Luče

 

25

1927

Gatina

Janez Knep

32

1927

Ponova vas

 

30

1927

Veliko Mlačevo

 

 

1937

 

* Prava letnica ustanovitve je 1911.

** Prava letnica ustanovitve je 1912, uradno pa je PGD Malo Mlačevo sprejeto 1914.

1938 - PGČ Gatina (24), Grosuplje (40), Luče (41), (Malo) Mlačevo (35), Ponova vas (34), Račna (47), Spodnja Slivnica (33), Škocjan (22), Škofljica (40), Šmarje-Sap (34), Št. Jurij (34), Velika Loka (41), Veliko Mlačevo (47) in Žalna (34) so spadala skupaj v Gasilsko župo Ljubljana–okolica, v kateri je bilo 83 društev in 2813 vseh članov. Njen starešina je Jože Rupnik (Št. Vid nad Ljubljano), tajnik pa Janko Dolničar.

V vsej župi je bilo v letu 1938 30 požarov, od tega 6 v marcu, 4 v aprilu, in 9 v juliju.

PGČ Polica (41) spada pod Gasilsko župo Litija: starešina Josip Dolinar, tajnik Franc Zapušek. Vsa Litijska gasilska župa je v letu 1938 imela 13 požarov.

19. 3. je bila ustanovljena PGČ Velika Ilova Gora.

Kozolec je zgorel. - V Ponovi vasi je zgorel županu g. Permetu kozolec-dvojnik. Pomoč sosedov, ki so bili hitro na kraju nesreče, je preprečila, da se požar ni dalje širil. Domači gasilci in gasilci iz Št. Jurija in (Malega) Mlačevega.

1939 – 10. 1. do 14. 2. Ljubljana (Celje) Gasilska zajednica za Dravsko banovino je priredila tri gasilske strokovno – tehnične tečaje. Poveljniški izpit na tečaju v Ljubljani so opravili: Anton Šipelj – namestnik poveljnika gasilske čete (Malo) Mlačevo, Franc Mehle – poveljnik Ponove vasi, Janez Brodnik – poveljnikov namestnik v Št. Juriju, Karol Žgajnar – poveljnikov namestnik na Gatini, Ivan Štrukelj – gasilec v Škocjanu, Janez Zupančič – poveljnik v Grosupljem, Ivan Zakrajšek – gasilec na Velikem Mlačevem, Franc Koščak – poveljnik v Žalni.

V Šmarju so organizirali veliko župno vajo, ki so jo poimenovali Obrambna, saj je bil izveden letalski napad, vendar je letalo pomotoma zašlo v drugo smer. Sodelovalo pa je 305 gasilcev in gasilk z 11 motornimi in ročnimi brizgalnami.

Velike poplave na Radenskem polju, najprej koncem maja, nato še koncem junija.

1941 – Pregled števila članov v PGČ-jih tik pred 2. svetovno vojno 

Sedež društva

Članov

Ustan.

Šmarje – Sap

53

1881

Grosuplje

47

1909

Št. Jurij

44

1905

Račna

61

1912 *

(Malo) Mlačevo

32

1913 **

Žalna

36

1920

Škocjan

35

1923

Spodnja Slivnica

63

1924

Polica

46

1925

Velika Loka

40

1925

Luče

49

1927

Gatina

31

1927

Ponova vas

33

1927

Veliko Mlačevo

38

1937

Velika Ilova Gora

32

1937 ***

 

* Prava letnica ustanovitve je 1911.

** Prava letnica ustanovitve je 1912, uradno pa je PGD Malo Mlačevo sprejeto 1914.

*** Prava letnica ustanovitve je 1938.

1941 – 1.11. so italijanske oblasti razpustile uprave žup okrajev Ljubljana mesto, Ljubljana okolica … Z istim odlokom so razpustili upravne odbore gasilskih čet. Ostali so le poveljniki gasilskih čet, ki so prevzeli tudi blagajniške posle in premoženje gasilskih čet in so bili podrejeni italijanskemu uradniku v Ljubljani.

V gasilske domove so se naselili večinoma italijanski vojaki, gasilske čete pa razpustili, saj se je lahko gasilo samo po nalogu vojske.

1942 ­- so v noči iz 12. na 13. 6. pri vasi Predole partizani zaminirali železniški most, ko so se ravno vračali mlajši moški iz nekajdnevnih italijanskih zasliševanj in kočevskih zaporov.

17.7. - so partizani napadli viadukt v Veliki Loki in se ob tem spopadli z močno italijansko postojanko. Po premoči Italijanov so se umaknili. Napadi partizanov so se nato ponavljali še večkrat.

6.7. so partizani ubili na Spodnji Slivnici enega oficirja in enega vojaka. Zato so Italijani požgali vas. 

1943 - 10. 1. so partizani v Št. Juriju požgali župnišče in šolo, da bi s tem preprečili nastanitev vaške straže v vasi. Zažgali so tudi cerkev, toda preden se je ogenj prijel, so ga pogumni domačini pogasili.

Do kapitulacije Italije so partizani uničili po občinah naslednje (zanimiva so razmerja):

- Grosuplje: 2 hiši, 18 gospodarskih poslopij – škoda 537.000 lir,

- Račna: 3 hiše, 1 gospodarsko poslopje – škoda 48.000 lir,

- Slivnica–Žalna: 41 hiš, 59 gospodarskih poslopij – škoda 3.703.000 lir,

- Št. Jurij: 16 hiš, 26 gospodarskih poslopij, 1 šola, 1 javna zgradba  – škoda 1.600.200 lir,

- Šmarje: 6 hiš, 27 gospodarskih poslopij – škoda 698,000 lir,

Za primerjavo - Ljubljana mesto:  14 hiš, 4 gospodarska poslopja, 1 javna zgradba – škoda 702,190 lir.

Po kapitulaciji Italije so Nemci obnovili gasilske čete v Ljubljani in njeni okolici ter jih vključili v protiletalsko zaščito. 

9. 9. – so partizani razdejali šolo v Šmarju.

12. 9. – so partizani zažgali boštanjski grad. Grad je gorel 14 dni in niso dovolili, da bi ga gasili.

Bombardiranje Višnje Gore – 9 smrtnih žrtev, porušenih in pogorelih več hiš.

V jeseni leta 1943 so se v gasilski dom v Račni naselili Nemci. Boji Nemcev s partizani so potekali med Veliko in Malo Ilovo Goro ter Gabrjem. Velika Ilova Gora in Gabrje sta bili požgana 4. 11. 1943. Ob nemškem požigu Velike Ilove Gore je v gasilskem orodišču zgorela tudi ročna brizgalna. Ker pa so na Gatini že pred vojno kupili motorno brizgalno, so ročno dali v last Ilovogorcem.

17. 12. so partizani požgali šolo na Kopanju.

18. 12. so partizani požgali novi grad v vasi Čušperk in župnišče na Kopanju.

Požgana je bila tudi železniška postaja v Predolah.

1944 - V Žalni so partizani 14. 1. požgali osnovno šolo, zato več kot eno leto ni bilo  pouka.

V noči med 15. in 16. 2. so partizani požgali kopanjsko cerkev. Vanjo so nanosili slamo in butare ter polili z bencinom. Domačini so rešili samo nekaj kipov in slik. Od tedaj pa do zasilnega popravila so maševali v kapeli sv. Marjete v Veliki Račni.

Ponoči so redno minirali železniško progo Grosuplje-Kočevje. Vaščani Spodnje Slivnice so bili stalno pod navzkrižnim ognjem. Po miniranju je pripeljal do pod vasi nemški oklopni vlak. Z reflektorji je razsvetlil okolico in spuščal mine iz težkega minometa. Podnevi so vas obiskovali Nemci in domobranci, ponoči pa partizani.

20. 3. Spodnja Slivnica: Bilo je ob treh popoldan. Pod vas je pripeljal oklepni vlak in se ustavil. Takoj zatem so zagledali nad Slivniškim hribom tri letala - štuke, ki so se približevala vasi. Odvrgla so bombe, ki so bile vidne kot pivske steklenice. Letala so se vrtela v krogu, saj so istočasno bombardirala poleg Slivnice še Zagradec in Žalno.  Ob desetih so letala še tretjič priletela in ponovno bombardirala vas. Zasilno obnovljena vas je bila ponovno porušena, več ljudi je bilo ranjenih, v Žalni pa tudi osem mrtvih. V bombardiranju Spodnje Slivnice, Zagradca in Žalne ter delno tudi Lobčka (ena hiša) in Malega Mlačevega (kozolec) je bilo več ubitih in ranjenih.

1. 4. na velikonočno nedeljo so ponovno bombardirali kopanjsko cerkev in vas Veliko Račno, kjer je pogorelo 7 hiš in nekaj poslopij, ubit pa je bil deček, star 7 let.

27.7. - Levstikova brigada je nato le delno porušila železniški predor pri Šmarju.

1945 – 8.2. Zavezniki (Angleži) bombardirajo šmarsko železniško postajo.

20. 4. - Proti koncu vojne so (zavezniška ali partizanska – tega do zdaj še niso uradno potrdili – o.p.) letala bombardirala Koš(č)akovo domačijo, kjer so se malo pred tem zadržali domobranci. Bombe so ubile gospodarja Franca in sosedovo Francko Zrnec, po domače Jurgovo, staro 21 let, ki je prišla pomagat sejat koruzo.

1945 – V današnji občini Grosuplje so delovali po vojni (danes bi temu rekli krajevne občine - op.) KLO (Krajevni ljudski odbori) Grosuplje (1946-1952), KLO Polica (1946–1952), Ponova vas (1945–1946), Račna (1946–1952), Sela–Cikava (1945-1946), Slivnica (1945–1946), Šent Jurij (1945–1946), Škocjan 1945–1946), Šmarje (1946–1952) in Žalna (1945–1946).

25. 7. je ministrstvo za notranje zadeve ponovno pozvalo k delovanju prostovoljnih gasilskih čet. Posebej je treba opozoriti glede imena četa in ne društvo. Ta naziv je ostal še iz predvojnih časov, ko je kralj Aleksander 15. 7. 1933 posegel v pravice, predvsem pa v samostojnost predvojnih prostovoljnih gasilskih društev, ki so se na predlog Gasilske zajednice Dravske banovine vključevala v gasilske župe. To ureditev pri gasilcih (razen gasilskih žup) po vojni tudi nova oblast ni spremenila, saj je gasilske čete le vključila v »čete gasilske milice«.

11. 11. – požig gospodarskega poslopja v Zagradcu ponoči po volitvah, ko je bilo tudi žegnanje v soseski pod Boštanjem, ker je Jakopova teta na volišču zaslišala, da je kroglica, ki jo je vrgla v skrinjico za kralja, zaropotala, ker ni bila obložena. Že na volišču je glasno protestirala, zato je ponoči zagorelo,  na dostopnih poteh v Zagradec v Grahovcu in na Lobčku pa sta stala oborožena miličnika, ki okoliškim gasilcem nista dovolila, da bi šli pomagat gasit. To je bil tudi osnovni razlog, da so v Zagradcu ustanovili samostojno prostovoljno gasilsko četo že naslednjega leta.

1946 – Na podlagi novega Zakona o gasilstvu je bila med drugimi poleti ustanovljena tudi Okrajna gasilska zveze Grosuplje, ki je pokrivala še današnjo občino Ivančna Gorica brez Dobrepolja, ki je spadalo pod Kočevje.

6. 7. je bila ustanovljena Prostovoljna gasilska četa Zagradec pri Grosupljem.

OPOMBA: PODATKI O POŽARIH, POPLAVAH TER DRUGIH NESREČAH SO od ustanovitve društva VNEŠENI MED DOGODKE skupaj z drugimi dejavnostmi v PGD Zagradec pri Grosupljem.

1947 - 19. 5. je oblast na republiški ravni sklenila, da se gasilske čete preimenujejo v prostovoljna gasilska društva, a se je večina tega zgodilo šele naslednje leto.

Na Spodnji Slivnici so začeli z gradnjo zadružnega doma, h kateremu je bil šele pozneje zgrajen prizidek in tudi prostor za gasilce.

1948 - Gasilske čete Grosuplje, Gatina, Malo Mlačevo, Veliko Mlačevo in Sp. Slivnica se 4. 7. združijo v Prostovoljno gasilsko društvo Grosuplje. Na skupnem sestanku 11. 10. sprejmejo pravila in izvolijo upravni in nadzorni odbor. Poveljnika in njegovega namestnika potrjuje odsek za notranje zadeve. V pravilnik so predlagali, naj se vnese zavarovanje konj, ker jih ob požaru sicer težko dobijo.

Za »kontrast« temu združevanju pa naj navedemo, da na primer zaradi pomanjkanja cevi grosupeljska 'četa' še vedno ni sposobna samostojnega in uspešnega nastopanja.

1949 – Na 1. kongresu Gasilske zveze LR Slovenije območje Grosupljega zastopajo Stane Strah, Franc Ponikvar, Jože Škrjanc in Lojze Janežič.

1951 – V okviru nekdanje Okrajne gasilske zveze Ljubljana, v katero so bila vključena prostovoljna gasilska društva z območja današnje Gasilske zveze Grosuplje, je »delila po posebnih merilih razno orodje in opremo, med drugim tudi motorne črpalke znamke Rakovica. Za vse te odločitve, komu se dodeli ali pa kaj zamenja, je skoraj v celoti odločal prav Gruden (PGD Šmarje – Sap). Če si mu bil prijatelj, ni bilo težav, da ne bi dobil zaželeno orodje ali opremo.« - Izjava Lojzeta Ljubiča na praznovanju 50-letnice ObGZ Grosuplje. Gruden (PGD Šmarje) je bil hkrati predsednik Okrajne gasilske zveze Ljubljana - okolica.

Na Grosupeljskem se je ravno zaradi združevanja gasilskih društev nekaj časa brez pravih zakonitih podlag razlikovalo med PGD in PGČ – društvo je bilo nekakšna zveza gasilskih čet.

Glede skupnega »nedelovanja« gasilskih društev pa navajam poročilo tajnika PGD Grosuplje: »… Administrativno delo je bilo v glavnem redno opravljeno. Bile so edino težave v pošiljanju poročil in to v prvi vrsti zaradi nedelavnosti poveljnika čete v Žalni, ki se ni odzval nobenemu vabilu, niti ni poslal nikakršnih poročil in je pokazal popolnoma sabotersko delo proti naši organizaciji. Dosti boljša tudi ni bila četa iz Sp. Slivnice. Poslati je treba tudi poročilo o soc. zavarovanju posameznih članov in predloge o izprašanih gasilcih, ki pridejo v poštev v posameznih četah.«

Na koncu svojega poročila je predlagal, naj se člani čete (Veliko in Malo!) Mlačevo med seboj pogovorijo z dosedanjim poveljnikom in tako omogočijo redno delo društva.

V razpravi je bilo nato tudi izpostavljeno kritično materialno stanje po gasilskih domovih, ki jih je treba čim prej začeti obnavljati in posodabljati. Prav tako naj plačujejo najemnine vsi, ki imajo razne kolektivne sestanke in prireditve v gasilskih domovih.

10. 6. je Prostovoljno gasilsko društvo Račna razvilo prvi prapor v Sloveniji z novo socialistično ikonografijo.

PGD Zagradec pri Grosupljem je zgradilo gasilski dom - 2. 9. je bila otvoritev z gledališko igro in veselico.

1952 – Februarja je bila huda zima  in je zapadlo 140 cm snega, kar je za tri dni popolnoma ustavilo ves promet. Ljudi so mobilizirali, da so odšli čistit poti in ceste v okolici.

5. 3. pa so začasno opustili idejo združenih gasilskih čet v eno društvo tudi v Grosupljem. S tem datumom začne delovati Okrajna gasilska zveza Ljubljana okolica, tudi to pot brez Dobrepolja. Lojze Gruden (PGD Šmarje) je bil predsednik Okrajne gasilske zveze Ljubljana.

1953 – V letih 1953 in 1954 je bilo ukinjenih več okrajev, med njimi tudi Okraj Grosuplje, istočasno pa so nastajale nove okrajne gasilske zveze. Pa navedimo še nekaj razmišljanj o »duhu«, ki je vel med gasilci. V program so poleg ostalega zapisali, da so splošne naloge prostovoljnega gasilstva tudi, »da razvija v duhu pridobitev NOB bratstvo in edinstvo naših narodov, da podpira in varuje izgraditev države v duhu socializma ter da razvija ljubezen do domovine …«

Na območju Okrajne gasilske zveze Grosuplje so bile vse dodeljene srečke Gasilske zveze LR Slovenije razprodane. Del sredstev je šel za poravnavo dolgov okrajne zveze, del pa za pomoč društvom pri nabavi opreme. Iz teh sredstev je bilo nekaj denarja namenjenega tudi za nabavo dveh avtomobilov TAM – Pionir za PGD Grosuplje in PGD Stična.

Ustanovljeno je bilo PGD Mala Ilova Gora.

Gasilci z Velike Ilove Gore so dobili prostore v kleti nove šole.

1955 – S spremembo občin smo dobili tudi v Grosupljem Občinsko gasilsko zvezo Grosuplje. Tov. Jakob Štibernik iz Ponove vasi je kot predvideni predsednik prejel z Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, tajništva za notranje zadeve, odločbo z dne 21. 12., da se dovoljuje ustanovitev in delovanje Občinske gasilske zveze Grosuplje s sedežem v Grosupljem (z »obvezno« pripisanim Smrt fašizmu – svoboda narodu!).

Predsednik ObGZ Grosuplje je postal Jakob Štibernik (Ponova vas), poveljnik Alojz Gruden (Šmarje), tajnik Lojze Janežič (Šmarje), blagajnik Franc Kolenc (Gatina). 

1956 – Iz zapisa v Gasilskem vestniku razberemo, da društva v grosupeljski občini niso dobro opremljena, še najbolj pa jim primanjkuje cevi. Vendar jim je v kratkem času obstoja občinske zveze le-ta nabavila tri motorne brizgalne in nekaj cevi. Na občnem zboru ObGZ so sprejeli kot glavno nalogo povečanje števila članstva v društvih ter njihovo strokovno izpopolnjevanje.

Dograjen gasilski dom na Mali Ilovi Gori.

1957 – je bil ukinjen Okraj Kočevje, občina Dobrepolje skupaj z Občinsko gasilsko zvezo Grosuplje pa je bila priključena OLO Ljubljana okolica oz. OGZ Ljubljana okolica.

S pomočjo vplivnih lokalnih političnih organizacij je protikrščanska kampanja dosegla svoj namen. Zaradi tega so v naših društvih drug za drugim začeli razvijati nove prapore z novimi socialističnimi simboli. S starih so trgali podobe sv. Florijana, ponekod pa so jih celo izrezali.

Iz Okrajne gasilske zveze Ljubljana so zato prek občinskih zvez pozvali, naj bodo še dodatno društva pripravljena in naj se celo ob nedeljah opravljajo dežurstva v gasilskih domovih. Prepovedana je bila uporaba gasilskih avtomobilov za odhode na razne gasilske prireditve v tem času. Opozorjeni so bili celo na to, da se sredi naselij ne sme mlatiti žita, po gozdovih naj se pobere suhljad, manjše potoke pa naj se zajezi, da bo več vode v primeru požara.

20. 6. je bilo ustanovljeno PGD Čušperk.

1958 – V krajšem poročilu ObGZ Grosuplje vodstvo zveze navaja, da opažajo osip zanimanja za gasilstvo med mladimi. Zato so nabavili v vsej zvezi 70 oblek in jih razdelili PGD Grosuplje, Čušperk, Račna, Podtabor (zdaj Št. Jurij), Polica, Sp. Slivnica in Šmarje. S tem naj bi se pionirji zelo navdušili za gasilstvo. Ugotavljajo pa tudi, da jim primanjkuje »komandnega kadra« s častniško in podčastniško izobrazbo.

1959 – Ob ponovni reorganizaciji javne uprave je prišlo do ukinitve nekaterih občin in posledično tudi do sprememb v organizacijski strukturi gasilstva.

1960 - Z reorganizacijo politične oblasti in ukinitvijo nekaterih občin je bila ukinjena občina Dobrepolje. Predsednik v »prehodnih letih« je bil Franc Okorn iz Luč, tajnik Alojz Janežič (Šmarje), poveljnik Alojz Gruden (Šmarje), blagajnik pa Franc Kolenc (Gatina).

1961 – je bila ukinjena tudi občina Ivančna Gorica. Tako se je ObGZ Grosuplje priključila leta 1960 ObGZ Dobrepolje (7 PGD), leta 1961 pa tudi ObGZ Ivančna Gorica (18 PGD).

1962 - Prvi občni zbor na novo oblikovane ObGZ Grosuplje.

»Politični intervencionizem« je bil nato še nekoliko bolj prisoten, ko so spet želeli združevati gasilska društva in ga je možno opaziti tudi iz zapisov in sosledja razvitih praporov v gasilskih društvih na območju današnje Gasilske zveze Grosuplje, kar je trajalo vse do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

1963 – so na občnem zboru Občinske gasilske zveze Grosuplje v novem območju, ki je obsegalo 43 prostovoljnih gasilskih društev, izvolili novo vodstvo: predsednik ObGZ Grosuplje Ivan Perme (Grosuplje), poveljnik Franc Ponikvar (Videm Dobrepolje), tajnik Lojze Ljubič (Stična), blagajnik Ivan Vilar (Šmarje), predsednik NO Gaber Zorc (Šentvid pri Stični). Zveza se je delila na tri sektorje: Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, poveljevali pa so jim sektorski poveljniki.

1964 – Otvoritev novega gasilskega doma v Čušperku.

Na občnem zboru delno izvolijo novo vodstvo Občinske gasilske zveze Grosuplje: predsednik Ivan Ahlin ml. (Grosuplje), poveljnik Franc Ponikvar (Videm Dobrepolje), tajnik Lojze Ljubič (Stična), blagajnik Franc Javornik (Žalna), predsednik nadzornega odbora Gaber Zorc (Šentvid pri Stični).

O stanju gasilstva v občini v Gasilskem vestniku pa Božidar Štrukelj piše, da je bil požarnovarnostni teden dobro organiziran. Komisije so predhodno pregledale objekte in našle nekatere pomanjkljivosti. Tam bo zveza ukrenila vse potrebno za boljšo varnost. … Društva pa še vedno nimajo dobre opreme, cevi so skoraj v vseh društvih slabe in so že zdavnaj odslužile. Prav tako je odsluženih že večina motork in bo treba misliti na nove.

Gasilski dom na Velikem Mlačevem je bil zgrajen do tretje gradbene faze.

1966 - Še vedno je v okviru ObGZ Grosuplje prisotno razmišljanje o ukinjanju in združevanju manjših prostovoljnih gasilskih društev, čeprav se je že po nekaj začetnih korakih ta ideje pokazala za neizvedljivo, saj so bile v ozadju temu dogajanju prisotne močne čustvene povezave, po drugi strani pa tudi veliki konflikti med vasmi oziroma društvi.

1967 – Otvoritev (nedodelanega) gasilskega doma na Velikem Mlačevem.

1968 –  so na ObGZ Grosuplje spet delno prenovili vodstvo: predsednik Ivan Ahlin (Grosuplje), poveljnik Vinko Ljubič (Stična), tajnik Lojze Ljubič (Stična), blagajnik Franc Javornik (Žalna), predsednik NO Gaber Zorc (Šentvid pri Stični).

1970 – Predsednik ObGZ Grosuplje postane Lojze Ljubič (Stična), poveljnik Jože Brlan (Velika Loka), blagajnik pa Franc Javornik (Žalna).

1973 – Upravni odbor ObGZ Grosuplje sestavljajo: Rudolf Kralj - Polica, Alojz Janežič - Grosuplje, Jože Brlan – Velika Loka, Lojze Ljubič - Stična, Franc Javornik - Žalna, Avguštin Bregar, Ivan Perme - Grosuplje, Božidar Štrukelj - Čušperk, Jože Kastelic, Franc Virant – Ponova vas, Jože Javornik - Krka, Drago Hamun – Radohova vas, Lojze Ihan – Videm, Janez Kastelic – Veliko Mlačevo, Vinko Ljubič - Stična, Jože Pušlar – Hudo, Alojz Mestnik – Metnaj, Jože Zrnec – Zdenska vas, Štefan Bregar – Krka, Slavko Ponikvar - Škocjan, Tone Hren - Grosuplje, Marjan Šircelj - Grosuplje. 

1977 – Na podlagi Zakona o Samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požari je v prvi polovici leta začela delovati SIS za varstvo pred požari. Njen predsednik je postal Anton Krašovec, direktor Komunalnega podjetja Grosuplje, predsednik izvršnega odbora pa Lojze Ljubič, ki je bil hkrati predsednik ObGZ Grosuplje. Temeljna sredstva je prispevalo zavarovalništvo s 6 % od prispevka od požarnih premij. Že na prvi seji so sklenili, da začnejo z gradnjo področnih gasilskih središč v Grosupljem, Dobrepolju in Stični.

1979 - Grosuplje: Gasilci so sodelovali v akciji Nič nas ne sme presenetiti v sklopu več organizacij v Grosupljem. Kombinirano vajo reševanja iz ruševin in z visokih stavb, obrambe pred bojnimi strupi in gašenja požarov je pripravil občinski štab za civilno zaščito.

1980 – 25. 10. so pred občinskim praznikom odprli Gasilski center Grosuplje.

1981 – Gasilci v Šmarju – Sapu so zgradili nov gasilski dom.

1984 – Predsednik ObGZ Grosuplje je Lojze Ljubič (Stična), tajnik Franc Javornik (Žalna) in poveljnik Božo Knez (Grosuplje).

1986 – 26. 4. je bila velika jedrska nesreča v elektrarni Černobil – Sovjetska zveza.

1985 – se je začelo povezovanje občinskih gasilskih zvez v medobčinsko Ljubljansko območje II, zdaj poimenovani Ljubljanska regija II. V to združenje sta vključeni še Občinski gasilski zvezi Ribnica in Kočevje z vsemi njunimi prostovoljnimi gasilskimi društvi. Iz teh zvez so nato poleg že imenovanih, ki so se zmanjšale, nastale še Dobrepolje, Ivančna Gorica in loški potok.

1990 - Na občnem zboru Občinske gasilske zveze Grosuplje se je že močno čutil duh predvolilnega časa. 

1991 - 6. 6. so na izredni seji Skupščine občine Grosuplje govorili o izvajanju nalog Civilne zaščite, o težavah z zaklonišči, načinu obveščanja in o veliki nevarnosti, ki grozi z vojaškega skladišča v Kamni gorici pri Grosupljem.

27. 6. – je izbruhnila desetdnevna vojna za samostojno Slovenijo.

1995 – Ob ustanovitvi novih občin, ko se je nekdanja velika občina Grosuplje razdelila na tri občine, je prišlo po nekaj mesecih tudi do ideje o razdelitvi nekdanje Občinske gasilske zveze Grosuplje na tri manjše, ki bi sledile mejam novih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Dobrepolje je ponovno dobilo v svojo teritorialno vključitev še Struge.

Nova organiziranost in preimenovanje v GZ Grosuplje sta bili sprejeti na občnem zboru 9. 11. v dvorani gasilskega centra Grosuplje. Gasilska zveza Grosuplje tako kontinuirano nadaljuje povezavo 18 PGD, ki delujejo na območju občine Grosuplje. Na občnem zboru so za poveljnika zveze izvolili Avgusta Burgerja (PGD Grosuplje), za tajnika pa Boža Kneza (PGD Grosuplje). Andrej Bahovec (PGD Čušperk) je postal predsednik GZ Grosuplje, blagajnik pa Alojz Zoran (PGD Šmarje – Sap).

V zvezo so vključena PGD Čušperk, Gatina, Grosuplje, Luče, Malo Mlačevo, Mala Ilova Gora, Polica, Ponova vas, Račna, Spodnja Slivnica, Škocjan, Šmarje – Sap, Št. Jurij, Velika Ilova Gora, Velika Loka, Veliko Mlačevo, Zagradec pri Grosupljem in Žalna.

2004 – V vsej Gasilski zvezi Grosuplje bi morali imeti po slovenski zakonodaji najmanj 306 zaščitnih oblek, a so jih do vaje pod Boštanjem oktobra 2004 zagotovili le 48. PGD Zagradec tedaj ni imelo še nobene.

2005 – 19. 11. je Gasilska zveza Grosuplje skupaj z Gasilsko zvezo Dobrepolje in Gasilsko zvezo Ivančna Gorica praznovala 50-letnico delovanja Občinske gasilske zveze Grosuplje. 

2008 – 4. 4. je bila sklicana Skupščina Gasilske zveze Grosuplje. Na njej je bil najprej sprejet nov statut zveze, nato pa so bile izvedene še volitve v organe zveze. 

Upravni odbor GZ Grosuplje

v mandatu 2008 - 2013  

Priimek in ime

PGD

Funkcija

Bahovec Andrej

Čušperk

predsednik

Pezdirc Janez

Šmarje – Sap

poveljnik

Knez Božo

Grosuplje

tajnik

Skubic Franc

Polica

blagajnik

Brodnik Janez

Grosuplje

član plenuma

Kastelic Monika

Šmarje – Sap

predsednik komisije za mladino

Kastelic Majda

Polica

predsednik komisije za članice

Krašovec Anton

Škocjan

predsednik veteranov

Dobravec Slavko

Čušperk

član

Kozlevčar Jernej

Gatina

član

Štibernik Marjan

Luče

član

Godec Marko

Mala Ilova Gora

član

Garbas Tadej

Malo Mlačevo

član

Vrhovec Franc

Polica

član

Kocjan Jože

Ponova vas

član

Valentinčič Jožef

Račna

član

Mehle Marko

Spodnja Slivnica

član

Tomažin Martin

Škocjan

član

Hribar  Marko

Šmarje – Sap

član

Kadunc Rafko

Št. Jurij

član

Zajc Vinko

Velika Ilova Gora

član

Brlan Peter

Velika Loka

član

Bučar Ivan

Veliko Mlačevo

član

Miklič Matic

Zagradec

član

Oven Tone (umrl) Goršič Drago

Žalna

član

 

SEZNAM ČLANOV GASILSKE ZVEZE GROSUPLJE NA DAN SPREJETJA NOVEGA STATUTA 6.4.2013

Zap. 

Št.

Popolno ime člana

Sedež in naslov

Matična številka

Leto ustanovitve

Datum včlanitve

1

Prostovoljno gasilsko društvo Čušperk

Čušperk 14B, 1290 Grosuplje

5130581

1957

1957

2

Prostovoljno gasilsko društvo Gatina

Gatina 21,1290 Grosuplje

5094119

1927

1955

3

Prostovoljno gasilsko društvo Grosuplje

Gasilska cesta 6, 1290 Grosuplje

5278058

1909

1955

4

Prostovoljno gasilsko društvo Luče

Luče 22, 1290 Grosuplje

5155096

1927

1955

5

Prostovoljno gasilsko društvo Mala Ilova Gora

Mala Ilova Gora 21, 1312 Videm Dobrepolje

5194695

1953

1955

6

Prostovoljno gasilsko društvo Malo Mlačevo

Malo Mlačevo 1, 1290 Grosuplje

1178644

1914

1955

7

Prostovoljno gasilsko društvo Polica

Polica 41, 1290 Grosuplje

5130557

1925

1955

8

Prostovoljno gasilsko društvo Ponova vas

Ponova vas 27, 1290 Grosuplje

5254647

1928

1955

9

Prostovoljno gasilsko društvo Račna

Velika Račna 22, 1290 Grosuplje

5080266

1911

1955

10

Prostovoljno gasilsko društvo Spodnja Slivnica

Spodnja Slivnica 16,1290 Grosuplje

5130565

1924

1955

11

Prostovoljno gasilsko društvo Škocjan

Škocjan 1, 1311 Turjak

5199883

1923

1955

12

Prostovoljno gasilsko društvo Šmarje–Sap

Partizanska cesta 2, 1293 Šmarje-Sap

5236746

1881

1955

13

Prostovoljno gasilsko društvo Št. Jurij

Št. Jurij 1, 1290 Grosuplje

5236177

1902

1955

14

Prostovoljno gasilsko društvo Velika Ilova Gora

Velika Ilova Gora 10A, 1312 Videm Dobrepolje

5492157

1938

1955

15

Prostovoljno gasilsko društvo Velika Loka

Velika  Loka 2, 1290 Grosuplje

5266696

1925

1955

16

Prostovoljno gasilsko društvo Veliko Mlačevo

Veliko Mlačevo 6A, 1290 Grosuplje

5006783

1937

1955

17

Prostovoljno gasilsko društvo Zagradec pri Gros.

Zagradec pri Gros. 33, 1290 Grosuplje

5256682

1946

1955

18

Prostovoljno gasilsko društvo Žalna

Žalna 22, 1290 Grosuplje

5078636

1920

1955

 

Na skupščini 6. 4. 2013 so delegati v upravni odbor GZ Grosuplje izvolili naslednje člane:

Zap. št.

Priimek in ime

PGD

Funkcija

1

Bahovec Andrej

Čušperk

predsednik

2

Pezdirc Janez

Šmarje – Sap

poveljnik

3

Vrhovec Iztok

Grosuplje

namestnik predsednika

4

Jaklič Martin

Grosuplje

namestnik poveljnika,

predsednik komisije za tehniko

5

Skubic Franc

Polica

blagajnik

6

Sever Jože

Čušperk

član

7

Pozvik Mitja

Gatina

član

8

Okorn Bojan/

Dimić Željko

Luče

član

9

Janežič Jure

Malo Mlačevo

član

10

Jamnik Martin

Mala Ilova Gora

član

11

Dr. Kastelic Sebastjan

Polica

predsednik komisije za izobraževanje

12

Kocjan Jože

Ponova vas

član

13

Kastelic Aleš

Račna

član

14

Zupančič Janez

Sp. Slivnica

član

15

Tomažin Martin

Škocjan

član

16

Strežek Nejc

Šmarje – Sap

član

17

Kadunc Rafael

Št. Jurij

član

18

Jamnik Primož

Vel. Ilova Gora

član

19

Brlan Peter

Velika Loka

član

20

Sterle Anton

Veliko Mlačevo

član

21

Miklič Matic

Zagradec

član

22

Goršič Drago

Žalna

član

23

Brodnik Janez

Grosuplje

član plenuma GZS

24

Perko Božidar

Čušperk

predsednik komisije za tekmovanja

25

Kastelic Monika

Šmarje – Sap

predsednik komisije za mladino

26

Kastelic Majda

Polica

predsednik komisije za članice

27

Kastelic Anton

Šmarje – Sap

predsednik komisije za veterane

28

Miklič Jože

Zagradec

predsednik komisije za zgodovino

29

Knez Božo

Grosuplje

predsednik komisije za odlikovanja

 

Na skupščini 6. 4. 2013 so delegati v poveljstvo GZ Grosuplje izvolili naslednje člane:

Zap. št.

Priimek in ime

PGD

Funkcija v poveljstvu GZ

1

Pezdirc Janez

Šmarje – Sap

poveljnik

2

Jaklič Martin

Grosuplje

namestnik poveljnika,  predsednik tehnične komisije

3

Zupančič Boris

Polica

podpoveljnik, pomočnik poveljnika za radijske zveze

4

Jeršin Igor

Št. Jurij

podpoveljnik

5

Perko Božidar

Čušperk

pomočnik poveljnika za tekmovanja

6

Dr. Kastelic Sebastjan

Polica

pomočnik poveljnika za izobraževanje

7

Šircelj Matic

Grosuplje

pomočnik poveljnika za IDA

8

Jagodič Drago

Gatina

 član

9

Kadunc Jošt

Grosuplje

 član

10

Piškur Bojan

Luče

 član

11

Tomšič Klemen

Mala Ilova Gora

 član

12

Garbas Klemen

Malo Mlačevo

 član

13

Rebolj Anton

Ponova vas

 član

14

Gačnik Mirko

Račna

 član

15

Zupančič Gregor

Spodnja Slivnica

 član

16

Sever Janez

Škocjan

 član

17

Hribar Martin

Šmarje – Sap

 član

18

Zabukovec Blaž

Vel. Ilova Gora

 član

19

Potokar Dušan

Velika Loka

 član

20

Saje Peter

Veliko Mlačevo

 član

21

Zupančič Tomaž

Zagradec

 član

22

Javornik Anton

Žalna

 član

 

 

S5 Box