Krajevna zgodovina

Za uvod!

Kmalu po izgradnji gasilskega doma so se v njem začele odvijati poleg gasilstva tudi druge pomembne dejavnosti kot na primer volitve in referendumska glasovanja za krajevno, občinsko in državno raven za vasi Lobček in Zagradec pri Grosupljem, v katerih povprečno živi skupaj okoli 250 volilnih upravičencev in okoli 330 vseh prebivalcev.

Samosvoja krajevna zgodovina Zagradca pa se po moji oceni začne šele leta 1972, ko so se naši starši odločili, da bodo začeli graditi vodovod mimo vseh planov in načrtov, ki so jih tedaj že četrt stoletja strogo nadzorovano lahko uresničevali samo za to »posvečeni«. Žal (ali na pa srečo!) takih v naši vasi, pa tudi na Lobčku, skorajda ni bilo. Še tisti pa, ki so bili, so bolj gledali zase kot za skupnost, občasno pa so (včasih tudi po direktivah z vrhov!) ideje o izboljšavah ali napredku zavirali ali pa obračali tako po svoje, da na koncu iz vsega ni nič nastalo.

 

Gradnja vodovoda in hidrantnega omrežja

Na bližnje posestvo Ljubljanskih mlekarn pod Boštanjem so v letu 1972 zgradili vodovod. Hkrati so s pomočjo nekdanjega Zagradčana delovodje Kastelic Franca, ki se je oženil na Veliko Mlačevo, napeljali vodovod še v to vas. Ko so Zagradčani izvedeli za nameravano gradnjo, so se k tej gradnji želeli vključiti takoj, a so jim že na začetku dali vedeti, da "bodo v Zagradec prej napeljali šnops kot vodo". Pripombo so Zagradčani trpko prenašali, saj je zares bilo kar nekaj ljudi v naši vasi obremenjeno s tem problemom in tudi ni težko najti pravih vzrokov za to. Po drugi strani pa tudi tam, od koder je pripomba prišla, ni bilo stanje nič boljše, morda še malo slabše.

Po težkih dogovarjanjih in dokaj visoki zainteresiranosti večine vaščanov so le uspeli, a so za vse morali sami poskrbeti, še celo za svoj načrt. Organizirali so svoj gradbeni odbor, ki ga je vodil Anton Ferjan ter začeli uresničevati pobudo. Že samo odklanjanje Občine Grosuplje (Komunalno podjetje Grosuplje pri tem ni imelo nobene samostojne besede) ali kogarkoli drugega, da bi pomagal Zagradčanom, je pomenilo, da je na koncu vsako priključeno hišo na vodovod stalo kar precej fizičnega dela in še trikrat več denarja, kot ga je dala v tistem času povprečno vsaka hiša v sosednji vasi.

Z izkopom jarkov od Velikega Mlačevega v križišču za Žalno čez Grahovec do Zagradca in nato še za glavne vode po sami vasi so začeli že čez praznike 29. 11. 1972. Na vrhu hriba je bilo treba kakšnih 100 m tudi minirati. Hkrati so zaminirali tudi nekaj vrtin v vaškem peskokopu pod Lobčkom, da so imeli nekaj peska potem za ureditev poti.

Od prvih izkopov, položenih cevi in večine izdelanih hišnih priključkov so bila dela končana do spomladi 1974. Iz javnih sredstev je takratno Komunalno podjetje Grosuplje na tem vodovodu primaknilo samo 7 talnih hidrantov, pa še med temi je bilo pol starih in sta bila potrebna zato dva ključa različnih dimenzij, da smo gasilci lahko pri montaži hidrantnih nastavkov odprli vodo.

25. 8. 1974 smo gasilci na ta račun pripravili veliko prireditev, katere so se poleg gasilcev in predstavnikov Občinske gasilske zveze Grosuplje udeležili predstavnik Komunalnega podjetja Grosuplje (pa ne direktor!) in vodstvo Krajevne skupnosti Mlačevo. Z Občine Grosuplje ni bilo nobenega. Takrat je bil vodovod simbolično in BREZPLAČNO predan Komunalnemu podjetju Grosuplje in posredno v last Občine Grosuplje. 

Leta 1977 so na grosupeljsko omrežje priključili nov vodovodni vir iz Medvedice, zato so lahko načrtovali tudi priključevanje novih naselij na to omrežje. Kmalu se je začelo govoriti o gradnji vodovoda proti Lučam. Ideja je potem dozorevala kar nekaj let. Nato so del vodovoda od Plešivice čez gozd do Luč gradile mladinske delovne brigade. 21. 9. 1984 smo Zagradčani opozorili širšo javnost prek Skupščine krajevne skupnosti Mlačevo, da bodo nastopile težave z vodovodom na odseku od Velikega Mlačevega do Grahovca, kjer so naredili priključek s črpališčem na zagraški poddimenzioniran odsek vodovoda in nato prek vodohrama na Plešivici naprej proti Lučam, saj je vodovod do Grahovca narejen s tenkostenskimi alkaten cevmi ø 8 cm, naprej pa ø 12 cm. Pri prečrpavanju zato prihaja do nihanj pritiska v vodovodu.

Vodovod do Luč so dokončali leta 1986. V naslednjih letih so se nato kar velikokrat pojavili defekti na omenjenem odseku vodovoda. Večkrat pa smo jim že predlagali, da bi ga bilo bolje zamenjati z novimi cevmi od Velikega Mlačevega pa vsaj do prvega razcepa v vasi Zagradec, saj so defekti zaradi nihanja pritiska vedno bolj pogosti.

 

Razširitev elektro omrežja

Leta 1977 smo se v vasi ukvarjali z obnovo in razširitvijo elektro omrežja, saj je bilo staro povezano še na trafo postajo pri križišču za Malo Mlačevo. Za boljše razumevanje je treba povedati, da je bila napetost ob večerih in ob sobotah po vaseh tako slaba, da se sploh ni dalo gledati televizije ali pa so se razni gospodinjski aparati in drugi delavni stroji nevarno pregrevali ter so večkrat zaradi tega tudi pregoreli. Do vasi in nato še naprej proti Lobčku in Plešivici so napeljali daljnovode ter pri vseh treh vaseh postavili nove trafo postaje na kovinskih ogrodjih. 

Za to delo si je še posebej prizadeval Alojz Zrimšek, vaščani pa so sodelovali pri določanju trase daljnovodov oziroma mikrolociranja drogov, za kar so brezplačno odstopili svoja zemljišča. Poleg tega so izkopali vse jame za elektro-drogove in temelje za novo trafo postajo.

 

Gradnja meteorne kanalizacije

V jeseni leta 1979 smo v vasi Zagradec začeli z gradnjo meteorne kanalizacije. 9. 10. 1979 je predsednik sveta Krajevne skupnosti Mlačevo Stane Deržek podpisal naročilnico za nabavo cevi. Nabavili smo 230 m ø 45 cm betonskih cevi, 440 m ø 30 cm in 130 m ø 20 cm - skupaj 800 m. Za revizijske jaške smo uporabili 11 kom betonskih cevi ø 60 cm, za vtočne pa 18 kom ø 45 cm. Za polovico vtočnih jaškov smo dobili litoželezne rabljene (in odpisane) rešetke s soglasjem vodje gradbišča na enem izmed ljubljanskih gradbišč, polovico pa smo jih sami zvarili z navadnega ploščatega železa. 

Vsa dela so bila končana v enem mesecu, saj smo 25. 11. 1979 v gasilskem domu že pripravili proslavo s skečem in nato z veselim druženjem. V letu 1981 so se v našo kanalizacijo priključili še vaščani Lobčka v jašku pri sedanji gostilni Lunca.

Pri tej gradnji smo zaprosili tudi Občino Grosuplje naj nam pomaga, kako rešiti čiščenje na iztoku kanalizacije. Odgovora nismo prejeli. Nato smo ponovno o tej problematiki razpravljali na krajevni skupnosti čez dobrih 10 let, a še do danes ni pravih odgovorov na ta vprašanja.

V začetku devetdesetih let so nato naši predstavniki v svetu Krajevne skupnosti Mlačevo iztržili pobudo, da napravijo večji usedalnik za pesek in ostale odplake, ki naj bi se ga vsako leto čistilo prek naročila krajevne skupnosti. To se potem ni nikoli izvajalo. Pozneje pa se je še izkazalo, da je iztok iz teh dveh okroglih usedalnikov 2 x ø 240 cm z 2 m globine narejen z zavito kovinsko cevjo ø 25 cm približno na polovici vsedalnika (!!!), dotok večkrat hudourniške vode pa je bil skozi ø 45 cm, kar je ob večjih nalivih povzročilo, da se je meteorna voda zaustavljala v usedalniku ne glede na to, ali so bile Retice zalite z vodo ali ne. Zato je začela voda bruhati na vseh vtočnih in revizijskih jaških ter je tudi vdirala po kanalizacijah navzgor in zalivala stanovanjske hiše, kurilnice, garaže in gospodarske prostore. Že preprost izračun površin pretokov v vtočnih in iztočnih ceveh pa nam pove, da je bila površina vtoka za več kot 3 krat večja od iztoka (vtok 1589 cm², iztok 490 cm²). Če k temu dodamo še to, da se je mali požiralnik, v katerega so bile neposredno speljane betonske cevi, vmes zasul in da je voda morala sama iskati svoje poti, si lažje predstavljamo, kaj je to pomenilo glede malo prej opisanega problema vdiranja vode v višje ležeče objekte po vasi.

Usedalnike smo po ponovnem neurju z velikimi količinami padavin 7. 6. 2011 razbili in kanalizacijo speljali neposredno v presihajočo strugo Retic. Na dokončno rešitev kanalizacij (tako meteorne kot fekalne) vaščani Lobčka in Zagradca zdaj čakamo pristojne občinske službe, da nam bodo povedale, kaj nameravajo narediti. Nič pa ne bi bilo narobe, če nam bi vsa zaračunana sredstva, ki smo jih v preteklih desetletjih plačevali pri porabi vode kot dajatev za nepriključene na kanalizacijo, povrnili v obliki že izdelane čistilne naprave oziroma bi nas zastonj priključili na osrednjo čistilno napravo, ki so jo povečali in modernizirali leta 2015, ali pa bi nam subvencionirali izgradnjo lastnih čistilnih naprav.

 

Postavitev spominskega obeležja

Zveza borcev Grosuplje je v začetku osemdesetih let (takoj po Titovi smrti leta 1980) želela postaviti spomenik trem pobitim kurirjem v naši krajevni skupnosti. Od začetka so spominsko ploščo nameravali pritrditi na "družbeni dom" na Velikem Mlačevem, a so se peripetije glede lokacije nato dokaj čudno odvijale. Po nekaj neuspelih sestankih je na predlog Jožeta Ahlina iz Zagradca bil le-ta postavljen v križišču Grahovec, kjer se zavije v našo vas. Pri postavitvi smo sodelovali tudi mlajši Zagradčani pod vodstvom Braneta Zorenča, čeprav so nekateri starejši vaščani dejali, da gre za »označevanje vasi s preteklostjo«. Neposredno ob robu Retic na Radenskem polju pa smo postavili še manjše obeležje, kjer so bili kurirji 30. 11. 1943 zares pobiti.

Za odkritje v nedeljo dopoldne, 28. 6. 1981, katerega se je udeležil tudi razvpiti Ivan Maček Matija in z njim cela vrsta sotovarišev, takratnega občinskega vodstva in celo generala Petriča - predstavnika JLA, smo zagraški gasilci najprej pripravili vse potrebno za opremo prireditvenega prostora vključno s postavljenim mlajem in z ozvočenjem. Po odkritju smo poskrbeli še za tovariško srečanje v zagraškem gasilskem domu, popoldne pa smo gasilci nadaljevali z gasilsko veselico.

 

Zbori krajanov, volitve, referendumi, seje in sestanki 

Samoprispevek št. 1 - in protest zaradi nenamenske porabe denarja

Prvi samoprispevek v Krajevni skupnosti Mlačevo, kamor spadata poleg vasi Malo in Veliko Mlačevo še Lobček in Zagradec, smo izglasovali leta 1979, vas Malo Mlačevo pa je svoj samoprispevek za gradnjo dostopne poti že plačevala kakšno leto prej. Z referendumom smo se odločili, da bomo z zbranimi sredstvi zgradili oziroma razširili pokopališče pod Boštanjem ter nato postopno začeli asfaltirati še vaške ceste. Ker pa je cena asfalta izredno rasla skupaj s cenami ostalih naftnih derivatov, se je vodstvo krajevne skupnosti vedno bolj začelo ogrevati, da bi zbrani denar preusmerili v gradnjo "političnega" družbenega doma. 

Zagradčani smo bili proti temu, saj je bilo tudi dogovorjeno, da se bodo prvi metri asfalta polagali prav proti naši vasi. Zato smo se že 31. 10. 1981 zbrali v gasilskem domu in napisali protest na Krajevno skupnost Mlačevo, da se poskuša sredstva iz samoprispevka trošiti nenamensko. Deloma smo uspeli, denar za aktualno gradnjo družbenega doma pa so krajevni politiki nato zvrtali v višini 47 starih milijonov dinarjev na takratni stanovanjski SIS v Grosupljem.

In kako zgleda ta investicija danes? Paradoksalno. Po dobrih 30 letih so leta 2012 to "politično investicijo" kljub dodatnim vmesnim obnovam in dokaj velikim sredstvom iz krajevne blagajne podrli in na skoraj istem prostoru stoji nov velikomlačevski gasilski dom.

Samoprispevek št. 2 - in "paradni konj"

1984 so potekali občni zbori po vaseh v Krajevni skupnosti Mlačevo za uvedbo novega samoprispevka. Občni zbor za Lobček in Zagradec je bil v zagraškem gasilskem domu. Ker smo prednjačili pri javnih delih v krajevni skupnosti, je bila naša pozitivna odločitev ključnega pomena, da so se tudi vaščani na Malem in Velikem Mlačevem nato odločili za enak korak. V teh vaseh naj bi se v glavnem začelo asfaltirati vaške dostopne in ostale ceste.

Samoprispevek št. 3 - pot na pokopališče in na grad

25. 2. 1989 smo se v gasilskem domu skupaj z vaščani Lobčka odločali o ponovni uvedbi samoprispevka. V tem letu smo že pripravili vse potrebno za gradnjo javne razsvetljave v Zagradcu in na Lobčku skoraj do železniške postaje na Velikem Mlačevem. V samoprispevku pa je bilo predvideno, da se bodo v glavnem asfaltirale poti od Grahovca do posestva Boštanj in naprej do trafo postaje proti Malemu Mlačevemu ter na grad, pa tudi od Lobčka do Žalne. Zanimivo je bilo tudi to, da se Ljubljanske mlekarne kot lastnik boštanjskega posestva sploh niso hotele vključiti v naša prizadevanja (niti z vključitvijo njihove mehanizacije ne!), čeprav je šlo za poti (razen proti Žalni), ki so jih sami največ koristili s težko traktorsko mehanizacijo.

"Novi časi!"

15. 12. 1990 smo imeli zbor krajanov za potrebe kandidiranja v svet Krajevne skupnosti Mlačevo.

Samoprispevek št. 4 - in vzdrževanje obstoječega

15. 1. 1994 smo se Zagradčani skupaj z Lobčkarji ponovno odločali na zboru krajanov, ali se pripravi nov referendum za samoprispevek, ki naj bi bil namenjen za redno vzdrževanje cest in javne razsvetljave, obnovo vaških kanalizacij, dopolnjevanje hidrantnega omrežja, izgradnjo čajne kuhinje in sanitarij pri mrliški vežici pod Boštanjem, gradnjo pločnika ob glavni cesti na Velikem Mlačevem ter razširitev mostu na cesti za Malo Mlačevo. Prej smo delavci, upokojenci in obrtniki plačevali 2 % od plače oziroma pokojnine, zdaj pa naj bi se stopnja zmanjšala na 1 %. Referendumsko glasovanje je bilo 10. 4. 1994.

Referendum za samoprispevek št. 5 - pogreb samoprispevkov

18. 4. 1999 smo v Krajevni skupnosti imeli zadnje referendumsko glasovanje za ponovno uvedbo samoprispevka, a je glasovanje pokazalo, da je krajanom plačevanja dodatnih sredstev dovolj.

Kljub vsemu je treba reči, da se je s samoprispevki ter dodatnimi enkratnimi zbiranji sredstev ter z veliko fizičnega in organizacijskega dela zelo veliko postorilo po vaseh na infrastrukturnem področju.

Leta 2002 se je v prostorih zagraškega gasilskega doma začel sestajati svet Krajevne skupnosti Mlačevo, za katero so plačali nekaj najemnine. To je nato trajalo pravzaprav samo do leta 2009, ko je društvo operativno prevzelo novo mlado vodstvo.

 

Asfaltiranje vaških in drugih cest

Koncem leta 1982 so se začela spet težka pogajanja z vodstvom krajevne skupnosti za izgradnjo asfalta v našo vas. Slabo je kazalo. V Zagradec ne bo asfalta, je menila večina vodilnih v krajevni skupnosti.

Kljub slabim obetom, pa še v podjetju so me preganjali na delo v tujino ravno v tistem času še za pol leta, kar bi pomenilo, da bi se na eleganten način znebili skoraj "edinega upornika" in bi gladko denar namenili drugam. Zato sem napisal pooblastilo svojemu bratu, naj spremlja vse seje krajevne skupnosti. In če bodo kdaj sklepali, da bodo denar od samoprispevka obrnili za druge namene, naj takoj začne po Zagradcu pobirati podpise za peticijo. To se je tudi zgodilo, vodstvo krajevne skupnosti pa se je po tej akciji nekoliko "potegnilo nazaj".

Nato so v Zagradcu samoiniciativno ustanovili svoj gradbeni odbor, ki se je konstituiral že 5. 2. 1983, 25. 2. pa je že sklenil, da bo vsaka hiša v vasi prispevala 20.000 din za asfalt. Poleg tega naj bi vsaka hiša maksimalno sodelovala pri izdelavi spodnjega ustroja in pri zaključnih delih prenove poti s prostovoljnimi udarniškimi deli in z lastno mehanizacijo, predvsem s traktorji in s kmečkimi vozovi. 

4. 5. 1983 je nato imel gradbeni odbor za asfaltiranje poti operativni sestanek tik pred začetkom gradnje. Tako s(m)o položili prvih 800 dolžinskih metrov asfalta v Krajevni skupnosti Mlačevo in tudi prvič v zgodovini Občine Grosuplje po sistemu »dinar na dinar«, čeprav se je tega načina prav občinsko vodstvo zelo otepalo in nam ponujalo nek čuden kredit, katerega nismo plačali. Pri sistemu "dinar na dinar" pa je šlo za to, da so po tem ključu glede na soudeležbo marsikje v Sloveniji občine že primaknile 50 % ali celo več odstotkov iz svojih proračunov za cestno in komunalno opremljanje naselij.

Dela so bila dokončana sredi julija, že 23. 7. 1983 pa smo na ta račun gasilci ob otvoritvi imeli proslavo z veliko vrtno veselico, na kateri je prvič v naši vasi igral ansambel Nika Zajca s pevci Fantje z Gozda, s katerim smo potem kar nekaj let dobro sodelovali.

V letu 1985 smo organizirali novo etapo asfaltiranja poti od Zagradca proti Lobčku ter skupaj z Lobčkarji in Plešivci še proti železniški postaji Veliko Mlačevo. Pri tej akciji smo imeli spet ogromno težav z vodstvom krajevne skupnosti, preden smo ga prepričali, da je pot sploh potrebno urediti predvsem za mlade, ki so hodili v šolo in na vlak.

1987 smo pred gasilskim domom sredi vaškega križišča uspeli asfaltirati 210 m² dodatnega javnega prostora, ki je bilo predvideno poleg osrednjega vaškega prostora z enim košem za košarko tudi kot izvozna ploskev iz bodoče gasilske garaže. Zanimivo pri tem je, da je nekoč pred drugo svetovno vojno in še nekaj let po njej bila na tem mestu vaška luža, ki je bila zasuta z nenosilnim materialom. (V njeni bližini sta bili še dve luži in gospodarji so imeli točno določeno, kdo je v kateri luži smel napajati živino.) Zato smo odkopali približno 1 m globoko in nato položili filc ter nanj nasuli gramoz po vzoru gradenj na plitkem barju. Na gramoz smo nato nasuli še enakomerno plast tamponskega peska za blazino pod asfaltom. Rešitev je dobra, saj še zdaj po 25 letih ni posebnih poškodb na tej asfaltni površini.

Julija 1988 smo Zagradčani zaradi dostopa do pokopališča uspeli pregovoriti vodstvo Krajevne skupnosti Mlačevo, da smo lahko asfaltirali pot od križišča Grahovec pri spomeniku padlim kurirjem do posestva Boštanj. Asfaltiranje so izvajali 22. 8. 1988. Pobudi so se pridružili še nekateri prebivalci na boštanjskem hribu in tako je bila sočasno z našo pomočjo asfaltirana tudi pot na boštanjski grad.

____

Popravila asfaltnih poti v Zagradcu pri Grosupljem

Že kmalu po letu 1990 smo uspeli nekoliko razširiti priključek na glavno cesto v Grahovcu, prav tako pa je bilo v naslednjih popravljenih nekaj poškodb voznih površin in muld.

Nato se je vsakih nekaj let obnovilo nekaj močno poškodovanih asfaltnih površin, predvsem na delu od gostilne Lunca do priključka proti Lobčku, ki je bil sprva predviden samo kot utrjena peš površina in za nekoliko boljši dostop do bližnjih njiv s traktorji, a se je "namembnost" nato močno spremenila, saj so po teh potkah začeli voziti vedno težji tovornjaki, od vsakodnevnega mlekarja, pa komunalnih vozil, gozdarskih tovornjakov, sem in tja tudi kakšen domač avtoprevoznik in dostavni tovornjaki. Podobno je bilo z drugimi potmi po vasi, zato je asfalt začel še posebej ob spomladanskih odjugah precej pokati.

Predvsem zato je potrebno toliko popravil asfalta, saj bi v nasprotnem njegova življenjska doba presegle vse rekorde. Že zdaj pa lahko rečemo, da je še vedno kljub izrednim povečanjem prometa in obremenitvam osnova bila pred več kot 30 leti narejeno solidno.

V maju 2013 je iz sredstev Občine Grosuplje bilo v Zagradcu pri Grosupljem sredi vasi pri gasilskem domu asfaltirano nekaj vaške poti, ki je bila že močno poškodovana (dodana pa je bila še asfaltna mulda), kjer smo gasilci letos pripravili že 3. tekmovanje za Lambergov pokal (cca 110 m2).

Pri tem pa naj pojasnimo, da je vseh površin do vasi in po vasi že od leta 1983 asfaltiranih nekaj več kot 1 km in da je tempo popravljanja v zadnjih letih počasnejši od razpadanja asfaltnih površin. 

 

Gradnja javne razsvetljave

Prvih pet svetil javne razsvetljave in kabelskega razvoda, obešenega na smrekove drogove, je bilo postavljenih v Zagradcu leta 1975. Prižigališče so naredili v gasilskem domu. Delo je takrat vodil Alojz Zrimšek ob pomoči gradbenega odbora. Ta razsvetljava pa je "zdržala" dobrih deset let, ko so leseni drogovi že začeli padati zaradi pregnitja, pa tudi število svetil je bilo precej ubogo. 

Zato smo do 30. 10. 1987 že pridobili večino predračunov za novo javno razsvetljavo v Zagradcu. Hkrati smo zarisali osnovne smernice še za sosednji Lobček ter krak, ki sega skoraj do železniške postaje na Velikem Mlačevem. Večino del in sredstev smo zbrali sami krajani (tudi za plačila elektro-mojstrom). Krajevna skupnost je prispevala sredstva za drogove, nova svetila in približno za polovico vseh kablov, za drugo polovico pa so v glavnem na koncu krakov uporabili kar stare kable.

Dela smo izvedli preko zime in deloma spomladi ter v začetku maja že povabili elektro preglednika, da je opravil tehnični prevzem in smo dobili soglasje za priklop.

Vsa razsvetljava je bila priključena na skupno prižigališče v Zagradcu, ki smo ga montirali s soglasjem elektro podjetja na samo trafo postajo, kar je pocenilo gradnjo. Poleg tega smo prižigališče že takrat opremili s fotocelico, ki je prižigala in ugašala luči šele, ko se je dan začel oziroma končal in niso gorele kot ponekod po občini cele dneve. Pa še elektro uro smo dali v prižigališče, ki je poskrbela, da so se luči okoli 23. ure ugasnile, zjutraj ob 4:30 pa prižgale. S tem smo prihranili približno polovico tokovine na letni ravni.

____

Vzdrževalec in PRENOVITELJ javne razsvetljave je Javna razsvetljava d.d.

Občina Grosuplje je od leta 2012 poskrbela, da je v vseh krajevnih skupnostih vzdrževalec in prenovitelj javne razsvetljave podjetje Javna razsvetljava d.d. Ljubljana. Več o načrtu si lahko preberete na občinski spletni strani, kjer so med drugim zapisali tudi:

"Javna razsvetljava d.d. je sicer zadolžena za vzdrževanje in obnovo javne razsvetljave v občini Grosuplje. Osnovni cilji pri obnovi naprav in razsvetljave v občini Grosuplje so: zagotoviti svetlobne razmere skladno z zahtevami standardov zaradi zagotavljanja osebne varnosti in varnosti v prometu, zmanjšanje porabe električne energije, ureditev in antikorozijska zaščita nosilcev svetilk, mehanska trdnost in stabilnost ter izgled, prilagoditev javne razsvetljave na področju občine Grosuplje z zahtevam Uredbe o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja ter dokončno evidentiranje naprav in ureditev katastra.

Z izvajanjem obnove javne razsvetljave je Javna razsvetljava d.d. začela konec leta 2012 (zbiranje podatkov in oblikovanje katastra), v letu 2013 pa je predvideno dokončanje sanacije razsvetljave na področju občine Grosuplje.  

Stanje v Zagradcu in na Lobčku: Kandelabri so tudi v letu 2016 še vedno neprebarvani in močno zarjaveli, na nekaterih mestih pa bi jih bilo treba dodatno utrditi in kable ponovno zategniti. 

 

Kako se je (in kako se ni) gradila "partizanska magistrala" ?

Najprej naj omenim, da je bilo že poimenovanje z imenom "partizanska magistrala" cesta od Škofljice čez Grosuplje in skozi Krko, Žužemberk ter naprej proti Beli Krajini že v osnovi nekako paradoksalno, saj je med drugim na tem območju bilo porušenih in požganih največ gradov in cerkva med drugo svetovno vojno. Kako počasi so se nato gradili posamezni odseki pa niti nimam namena raziskovati, le dejstvo je, da je še vedno odsek te naravne prometne žile od Luč do Krke v dokaj slabem makadamu. 

Že leta 1982 so bila v republiškem planu rezervirana sredstva za izgradnjo "partizanske magistrale" od Mlačevega do Luč, a so "splavala" neznano kam. Med ljudmi pa se je kar nekaj let nato le godrnjalo ...

1988 smo Zagradčani 18. 9. in nato še 30. 9. organizirali razširjena sestanka za vasi Lobček, Plešivico, Veliko Mlačevo in Zagradec v zvezi z odmikajočo se gradnjo takrat regionalne (zdaj glavne) ceste od Velikega Mlačevega do Luč. Nato smo pritisk še razširili na Krajevno skupnost Žalna in ponovno sklicali skupni sestanek 31. 10.. S temi pritiski smo uspeli, da so cesto obnovili vsaj do plešivskega križišča. Naprej do Luč pa je pobuda nekoliko razvodenela, saj so Lučani imeli možnost dostopa do svoje vasi po asfaltirani cesti skozi Žalno in Veliko Loko in se niso aktivno vključevali v te naše akcije. 

7. 8. 1989 smo si skupaj z investitorjem in predstavnikom izvajalca ogledali traso predvidene rekonstrukcije "regionalne" ceste od Velikega Mlačevega do Plešivice. Zemeljska dela so se nato začela 15. 9. 1989. Ker zima ni bila prav huda, so cestarji večino del opravili vključno s polaganjem asfalta že do konca februarja. Že 2. 3. 1990 pa smo pisali na takratno Republiško skupnost za ceste oziroma njen nadzor za izgradnjo cest, da je priključek v križišču Grahovec narejen napačno – preozko in s preostrim zavojem. Zato smo vztrajali in je tudi na pobudo občinskega urada za okolje in prostor prišlo do sestanka z nadzorom, izvajalcem, predstavnikov Občine Grosuplje in Zavodom za prostorsko in komunalno urejanje Grosuplje. Kar nekaj mesecev je nato trajalo, a so na koncu dogradili tudi vodovodni betonski jašek, zgrajen ob gradnji vodovoda, v katerem sta bila glavni ventil in oddušek. Jašku so se cestarji poskušali izogibali, zato je bil zavoj v vas sprva narejen tako nemogoče, da bi ga niti z enim osebnim avtomobilom ne mogel normalno zvoziti, za srečevanje pa sploh ni bilo nobenega prostora. Precej k temu ostremu zavoju je prispevala tudi postavitev spominskega obeležja potem, ko je bil načrt priključka že zdavnaj izrisan, a nam ga do takrat še nihče ni pokazal. Potem so se vendarle odločili, da bodo na vodovodni jašek zabetonirali močnejšo betonsko ploščo in dali litoželezni pokrov težke izvedbe ter ga naredili povoznega tudi za težji promet.

Podobno je bilo tudi na priključku pod vasjo Lobček, kjer so razširili izvozno-uvozne krivine in podaljšali klanec, da je bil dostop na glavno cesto vsaj proti Grosupljemu bolj položen in varnejši. 

Prizadevanja za gradnjo cesta od Plešivice proti Lučam pa so se potem popolnoma ustavila in kar 10 let je preteklo, da je prišlo do prenove z asfaltiranjem. 

 

Čistilne akcije

S čistilnimi akcijami smo v Zagradcu začeli že precej zgodaj, ko po drugih vaseh v občini o tem še niso niti razmišljali. V to nas je med drugim prisiljevalo tudi vedno večje soočanje s problemom odmetavanja raznovrstnih odpadkov ob poteh in na Radenskem polju, kamor je poleg odvrženih in pripeljanih smeti priplavalo tudi vedno več plastičnih odpadkov. Skoraj vedno pa smo jih organizirali tudi ob kakšnih zaključnih delih, naj bo pri urejanju poti, kopanju odvodnih jarkov, kanalizacij ali kakšnih drugih zemeljskih delih na in ob javnih poteh. 

Prva nekoliko večja in že prava ekološka čistilna akcija je bila v soboto, 14. 4. 1991, ki se jo je udeležilo več kot polovica predstavnikov iz vseh gospodinjstev. Tega leta smo prek Krajevne skupnosti Mlačevo in na pobudo Komunalnega podjetja Grosuplje po vaseh razmestili tudi skupinske 700 l zabojnike za odlaganje smeti, kar so nekateri krajani sprejeli z odobravanjem, nekateri pa so tudi negodovali. Bolj problem je bil tam, kjer ni bilo dovolj prostora na javnih površinah, da bi zabojnike locirali nekako na sredi med 7 oziroma 9 gospodinjstev, na kolikor je pripadal en zabojnik.

Potem so bile akcije, ne čisto vsako leto, ampak recimo na dve leti. Tako imamo zabeleženo, da sta bili med takimi 17. 7. 199, 21.9. 2002 in spomladi 2006. Pred desetimi leti pa so se te akcije začele bolj redno. Tako so bile:

17.3. 2007 - Čistilna akcija skupaj s KS Mlačevo, turističnimi društvi Kopanj in Boštanj, Županova jama Grosuplje in Zvezo elokoških gibanj Slovenije.

12.4.2008 - Čistilna akcija na območju vasi Lobček, Zagradec in zgornjega dela Radenskega polja v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Mlačevo.

28.3.2009 - Čistilna akcija na območju Zagradca in Lobčka, zgornjega dela Radenskega polja ter obrezovanje lip pri gasilskem domu. Sodelovanje s Krajevno skupnostjo Mlačevo. Zaključna malica za vse udeležence akcije v vaseh Lobček, Malo in Veliko Mlačevo ter domače vasi je bila organizirana v zagraškem gasilskem domu.

17.4.2010 - Čistilna akcija je bila organizirana v okviru akcije Očistimo Slovenijo, zaključna malica pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Mlačevo je bila v gasilskem domu na Velikem Mlačevem.

9.4.2011 - Čistilna akcija na območju vasi Lobček, Zagradec in zgornjega dela Radenskega polja v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Mlačevo. Zaključek na Malem Mlačevem.

24.3.2012 - Čistilna akcija je bila v soorganizaciji s Krajevno skupnostjo Mlačevo organizirana čistilna akcija, ki se jo je z Zagradca udeležilo 32 pretežno mladih vaščanov. V Čistilni akciji sta sodelovala tudi dva traktorja s prikolicama, s katerima so čistilci odšli po zgornjem delu Radenskega polja in pobrali razne odpadke. PGD Zagradec pa je poskrbelo tudi za skupno malico na gasilskem vrtu.

13.4.2013 – Čistilna akcija je bila ponovno organizirana na pobudo Krajevne skupnosti Mlačevo po vseh vaseh. Zaključna malica je bila v gasilskem domu na Malem Mlačevem.

2014 - Glede na slabo vreme po ostalih vaseh čistilnih akcij niso izvedli. Kljub temu pa smo se Zagradčani odločili, da izvedemo čistilno akcijo v lastni vasi, predvsem pa v središču vasi okoli gasilskega doma.

24.4.2015 - Vaška in gasilska čistilna akcija samo po vasi in ob dostopnih poteh do vasi.

 

S5 Box