Kulturno delo

V tej rubriki posvečam nekaj besed kulturnim dejavnostim, ki so se prav tako odvijale v gasilskem domu ali pa smo bili celo gasilci pobudniki, a niso bile izključno povezane samo z gasilstvom.

Že ob sami ustanovitvi društva so člani začeli z igranjem gledaliških iger, vendar je bil osnovni namen te dejavnosti zagotavljanje sredstev za delovanje gasilskega društva oziroma takrat poimenovane prostovoljne gasilske čete. Pozneje se je predvsem gledališka dejavnost precej razširila in je trajala do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja. Na odru v gasilskem domu so zaigrali veliko gledaliških iger in organizirali precej drugih vaških prireditev in srečanj. Vsako leto pa so organizirali tudi veselice in postavili vsaj 25 m visoke mlaje.

Poleg gledaliških dejavnosti so bili organizirani različni sestanki v gasilskem domu ob organizaciji postavitev spominskih obeležij, obnove podružnične cerkve ter kapelic in križev na Lobčku, Plešivici in v Zagradcu. Nekajkrat nas je obiskala Podružnična osnovna šola Žalna, ki je pripravila različna kulturna presenečenja. Mladi s(m)o večkrat organizirali razne proslave in plese. V gasilskem domu so imele vaje tudi glasbene skupine. K tem je treba dodati tudi nekatere posameznike, ki so se predvsem lotevali igranja različnih glasbenih instrumentov in prepevanja ter se pri tem občasno tudi združevali v različno dolgo delujoče glasbene skupine.

Zadnjih nekaj let pa nas redno obišče s svojimi predstavami Gledališče pod mostom iz PGD Velika Loka.  

Gledališke in ostale kulturne dejavnosti

Razmišljanja, kako priti do denarja za delovanje gasilskega društva v Zagradcu, so privedla do odločitve, da je treba pripraviti kulturne prireditve. Običajno so to bile gledališke predstave - točneje: veseloigre ali nekoliko lažje ljudske igre. Na veseličnem delu srečanja pa so igrali domači muzikantje – v glavnem zastonj, ali le za majhen denar. Največkrat je igral kar Jože Okorn, po domače Vičev ata, ki je bil tudi ustanovni član društva, ali pa znani muzikant Ivan Erčulj iz Čušperka. 

1946 - 4. 8. so zaigrali (tako  pravi naš trenutno edini še živeči ustanovni član društva Tone Zupančič)  prvo igro na oder postavili že 4. 8. 1946. Spomni se, da je to bila burka z ljubezenskim motivom, a se avtorja in naslova ni mogel spomniti. Oder so postavili pod Grudnovim kozolcem. Gledalci so posedli po travniku na provizorično postavljene plohe, drugi pa so stali. Režijo je prevzela Stanka Mehle (Grudnova). V vlogah so nastopili Franc in Polde Kadunc (Psikova), Roza Kastelic (Turkova), Jože Miklič st. (Mncalov), Angelca Zupančič (Janezova) ter Franc, Jože in Janez Kastelic (vsi Kastevčevi). 

1947 - Naslednje leto so prav tako pripravili gledališko predstavo že pred kresom. Verjetno je bilo to 11.4., ko so odšli v Grosuplje s konji in okrašenim vozom ter Vičevo harmoniko na železniško v Grosuplje, kjer so naložilo novo motorno brizgalno ter jo do vasi pospremili s petjem in vriskanjem vse 4 km. Vsekakor pa se je to zgodilo pred 17.6., ko so že naročili načrt za gradnjo gasilskega doma in so denar od prireditve nakazali izdelovalcu načrta kot aro. Zaigrali so novo komedijo z istimi igralci, a se starejši člani ne spomnijo naslova igre. Zaigrali pa so jo to pot pod večjim Vičevim kozolcem. 

1951 - V blagajniški knjigi so 2. 9. zapisali znesek "33.190 din dobička od igre in veselice". Tudi naslova te igre nismo mogli ugotoviti. 

1956 - Še nekaj let po dograditvi gasilskega doma so se nato člani ukvarjali s finalizacijo gasilskega doma, takoj za tem pa še z izdelavo odra v njem. Prvo igro v enem dejanju Josipa Ogrinca Kje je meja je režiral Viktor Rozman, ki je bil več mandatov tudi predsednik društva. 3.6. so jo zaigrali. Osebe, ki nastopajo v igri: Matija Križ (polgruntar), Marjana (njegova žena), Polonca (njuna hči), Blaž Kraž (Križev sosed), Zveriga (uradni sluga). Tone Ferjan, ki je pozneje zaigral kar nekaj dominantnih gledaliških vlog, pravi, da je bil takrat še otrok. Zato se točnih razdelitev igralskih vlog ne spomni. Spomni pa se igralcev in ostalih sodelujočih - Viktorja Rozmana, Antona Novljana st., Mance Rozmanove, Angelce Župančičeve, Francke Hribarjeve in Janeza Kastelica st. (Kastevčevega). 

 

1957 – 5. 3. so plačali zagraški gasilci za tipkanje - prepis ljudske igre 150 din. Uprizorili so jo še v istem letu, vendar se je starejši ljudje, ki sem jih obiskal, ne spomnijo, za katero igro je šlo. 

1960 - Na kulturnem področju v Zagradcu je bilo najbolj plodno leto 1960, ko so uprizorili kar dve igri in en skeč.  

28.2. - Trije vaški svetniki, režiser Viktor Rozman, šepetalka Manca Rozman. V igri so sodelovali: Anton Hren (Martinov), Alojz Kastelic (Matozljev), Ludvik Kovačič, Rezka Kovačič, Rezka Kraljič (živela pri Kočijaževih na Lobčku), neznana ženska, Jože Okorn ml., Tina Pajk por. Hribar, Marija Potokar, Milena Potokar in Milan Strniša (živel pri Grudnovih).

7.5. - Živ pokopan, režiser Rozman Viktor. Igralci: Viktor Ferjan, Jože Hren (Martinov), Anton Hren (Martinov), Slavka Kocijančič, Rezka Kovačič, Rezka Kraljič, Marija Potokar, Milena Potokar, Milan Strniša in Joža Zavodnik.

17.6. - Skeč Gospod, drva sem vam pripeljal, režiser Viktor Rozman. Igralci: Alojz Karneval, Ludvik Kovačič, Rezka Kraljič, Marija Potokar in Milena Potokar. Po skeču je bila spet gasilska vrtna veselica. 

 

Zagradčani in Lobčkarji so poskrbeli za kulturo na Boštanju. 

Pod vodstvom Jožeta Ahlina, člana PGD Zagradec, ki je bil hkrati tudi kot odbornik za naše kraje, saj takrat še ni bilo organiziranih krajevnih skupnosti, so v nekdanjem baronovem skladišču in garaži na Boštanjskem hribu v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja za silo in času primerno usposobili v oder in dvorano ter manjšima dvema prostoroma za garderobo nastopajočih in pomožne prostore. Že pri samem delu je sodelovala mladina iz obeh vasi, nekaj pa tudi iz Malega Mlačevega, Plešivice in Velikega Mlačevega. Zunaj, pred dvorano, so zabetonirali teraco plesno ploščad, ki so jo nato kar nekaj let pridno "brusili" na plesih. V Kulturno umetniško društvo Boštanj pa je bila potem v letu 1961 vključena večina mladih iz Zagradca in Lobčka, kar lahko razberemo iz nastopajočih v igrah, ki so jih zaigrali v naslednjih letih: 

1961 – 2. 7. - Marjan Marinc: Poročil se bom s svojo ženo, režiser Lado Komat (ki je prišel iz Prlekije delat kot delovodja na posestvo Boštanj). Iz Zagradca so igrali: Anton Ferjan, Viktor Ferjan, Alojz Kastelic, Rezka Kraljič, Marija Potokar, Milena Potokar, Jožefa Novljan (Fletnova), Viktor Rozman, iz Lobčka pa Slavka Kocjančič. Gostovali so v Račni in Mali vasi pri Podtaboru (Št. Jurij). 

1962 - 1. 5. V naslednjem letu so zaigrali dramsko delo Vladimirja Pavšiča - Mateja Bora – Raztrganci, režiser Jože Ahlin, šepetalka Julijana Ahlin. Osebe, ki nastopajo v igri: Stari Rutar (mlinar v Globokem), Rutarica (njegova žena), Vida (njuna hči), Lenka (kmečka deklina), Ferlež (mlinarjev pomočnik), Dr. Mrož (partizanski zdravnik), Mihol (partizan), Črešnik (železničar in bajtar), Neznanec, Prva soseda, Druga soseda, Tretja soseda. Ker nismo našli natančnejših podatkov o razdelitvi vlog, objavljamo na ogled le fotografijo, pri kateri domnevamo, da gre najverjetneje za to igralsko zasedbo. 

1962 – Ivan Cankar - Kralj na Betajnovi / Sodelujoči iz Zagradca: Jože Ahlin, Julka Ahlin, Anton Ferjan, Alojz Hren, Jože Kocjančič, Anton Novljan (Fletnov), Marija Potokar, Milena Potokar. Sodelujoči iz Lobčka: Ivanka Brlan, Olga Brlan, Viktor Rozman, Jožefa Zavodnik. Sodelujoči od drugod: Stane Habjan, Anton Matjažič, Brane Matjažič in Stane Šaver. Gostovali so na Polici in v Višnji Gori.

1963 - Fran Saleški Finžgar: Divji Lovec / Sodelujoči iz Zagradca: režiser Jože Ahlin, Julka Ahlin, Anton Ferjan, Marija Potokar Milena Potokar. Sodelujoči iz Lobčka: Olga Brlan,Ludvik Kovačič, Rezka Kovačič. Sodelujoči od drugod: Stane Habjan (ostalih se Habjan in ostali niso mogli spomniti). V igri so iz Lobčka in Zagradca nastopali, in. Iz Mlačevega pa, ki se ostalih igralcev ni mogel spomniti.

Nato je štiri leta dvorana ob razvalinah samevala. Po razvitju prapora v Zagradcu in po razpadu prve kulturniške ekipe na Boštanju pa je spet nastalo neko trenje med tistimi, ki bi radi zaigrali kakšno igro. Iz velike želje Viktorja Rozmana, da postavi nekoliko kompleksnejšo ljudsko igro, je prišlo do odločitve, da se ta dejavnost odvija na Boštanju. Zaigrali smo Črno ženo. Z vajami smo začeli že v novembru 1967.

1968 – Črna žena, zgodovinska igra v 8 dejanjih, po Javorjevi povesti dramatiziral Joško Skvarča iz Dol. Logatca. Igra govori o turških vpadih na Gorenjskem, ljubezenski trikotnik pa je mlademu gorenjskemu paru podstavljala ženska ciganske krvi - črna žena. Sodelujoči iz Zagradca: Anton Ferjan, Slavko Godec, Franc Krampelj ml., Jože Miklič ml., Milena Potokar, Nada Potokar, Tončka Potokar, Anton Škrjanc, Brane Zorenč, Alojz Zrimšek. Sodelujoči iz Lobčka:  Alojz Javornik, Tone Kocijančič, Marjan Rozman, Viktor Rozman. Sodelujoči od drugod: Martin Erjavec, Franc Hotko, Anka Janša, Franc Skubic, Anton Matjažič. Na premierni proslavi je pevske vložke na violini spremljal prof. Cvetko Budkovič, na ostalih predstavah pa Franc Hotko s kitaro. Gostovali smo na Polici, v Mali vasi pri Podtaboru (Št. Jurij), v Šentvidu pri Stični in v Višnji Gori.

 

In spet gledališče v gasilskem domu v Zagradcu!

Že nekje v februarju 1968, ko je bilo za nami komaj nekaj gostovanj s Črno ženo, je bilo že slutiti, da skupina ne deluje homogeno, in se je prav čutilom, da se "grupirajo" po posameznih vaseh, čeprav smo bili Zagradčani v večini, a pretežno tudi najmlajši in najmanj izkušeni. Zato nam ni preostalo drugega kot da smo se spet zbrali v gasilskem domu.

1968 – 8. 3. v gasilskem domu v Zagradcu smo za dan žena zaigrali odlomke iz Jurčičevega Desetega brata Tri Krjavljeve - kako je Krjavelj kozo ozdravil, kako se je ženil in kako je hudiča na dva kosa presekal. Nastopali smo: Slavko Godec, Janez Kastelic ml. (Kastelčev), Olga Kastelic, Franc Krampelj ml., Jože Miklič ml. Peter Zorenč, Marija Zrimšek in Alojz Zrimšek ml.. V nadaljevanju kulturnega programa so nastopili še mlajši domači otroci s pesmijo in recitacijami. 

Po trgatvi 1969, ki smo jo Zagradčani pripravili na Boštanju, pa so neznani "znanci" vdrli v dvorano in pokradli skoraj ves premični inventar - od zastorov do klopi. Ostale sta le dve težki mizi, ena visoka okrogla zelena peč in polomljena kitara - mizi in peč smo Zagradčani odpeljali v gasilski dom, kitaro pa sem za silo popravil in se začel učiti igranja.   

1970 – 8. 3. Ksaver Meško – Mati, proslava dneva žena v gasilskem domu v Zagradcu. V igri s(m)o nastopali Milena Javornik, Marjetka Galjot, Olga Kastelic, Franc Krampelj ml., Jože Miklič ml., Marija Zrimšek in Peter Zorenč. 

1971 – Praznovanje dneva žena z Finžgarjevo igro Razvalina življenja. V igri s(m)o nastopali Tone Ferjan, Olga Kastelic, Marija Zrimšek, Franc Krampelj, Jože Miklič, Peter Zorenč.

1972 - 8. 3. Praznovanje dneva žena z recitalom, nato veselo druženje z živio glasbo.

1973 – 8.3. Praznovanje dneva žena.

1974 – 8.3. Praznovanje dneva žena z veseloigro Lažna zdravnika. Naslednji teden smo jo ponovili še v gasilskem domu v Lučah.

1975 – 8. 3. je bila v Zagradcu proslava dneva žena, na kateri so zaigrali veseloigro Kakršen gospoda tak sluga v režiji Viktorja Rozmana. V igri so sodelovali Franc Krampelj ml., Tone Kocjančič, Alojz Miklič, Anton Novljan ml., Jožica Rozman, Marinka Rozman, Anica Zavodnik in Peter Zorenč. Igro so ponovili v dvorani nekdanje šole na Veliki Ilovi Gori in nato še v gasilskem domu v Lučah. 

V letih od 1973 do 1979 je na več plesih in veselicah igral domači ansambel Grad, ki smo ga sestavljali Drago Zakrajšek (diatonična harmonika, orgle in vokal), Jože Miklič (kitara), Stane Miklič (bas kitara) in Jože Hren (vokal) - na sliki. Nekaj časa pa so z ansamblom nastopali oziroma menjali prej omenjene člane zaradi odhoda k vojakom ali smrti v družini še Janez Miklavčič (kitara), Majda Kalar (vokal), Lado Matjažič (bobni), Marjan Kavšek (vokal, bobni), Bogdan Smrke (bas kitara, vokal) in Zdravko Strand (bas kitara). Stane in Jože Miklič sta kot člana društva na vseh veselicah in plesih igrala zastonj.

1979 – Skeč: Polaganje kanalizacijskih cevi z ribniškim topom: Ob zaključku gradbenih del na omrežju meteorne kanalizacije v vasi Zagradec je bila koncem novembra proslava s skečem, ki sem ga skiciral Jože Miklič ml.. Igrali so Janez Hojč, Miro Trunkelj, Anton Kastelic ml. – Ancljev, Marjan Krampelj, Alojz Miklič in Anton Novljan ml. 

 

Sodelovanje Zagradčanov in Lobčkarjev v KUD Boštanj-Mlačevo 

Zagraški gasilci so bili aktivno vključeni v kulturno društvo na Boštanju že od leta 1961 pa vse do njegovega žalostnega propada.

20. 2. 1972 pa se je registriralo novo Kulturno umetniško društvo Boštanj – Mlačevo in s tem prevzelo del tradicije nekdanjega društva na Boštanju. Kljub malo prej povedani slabi izkušnji pa se nas je predvsem iz naklonjenosti do kulture in sodelovanja nekaj vključevalo tudi v delo novega društva: 

1974 - Tone Ferjan kot Martin v Finžgarjevi Razvalina življenja - gostovali na Krki in v Stični. 

1979 - Zorica (Guštin) Miklič kot mlada krčmarica in Jože Miklič kot tehnična in logistična pomoč v Vorančevih Samorastnikih – gostovali v Grosupljem, v Žalni, v Zagradcu pri Krki, na Muljavi, v Stični, v mali vasi pri Št. Juriju, v Šmarju – Sapu in v Ivančni Gorici. 

1980 - Zorica (Guštin) Miklič kot Jacinta in Jože Miklič kot učitelj Sfiligoj ter Robi Javornik kot vaški policist in Vera Javornik kot županja v Cankarjevem Pohujšanju v dolini Šentflorjanski leta 1980 – gostovanja Grosuplje, Muljava, Zagradec pri Krki, Videm – Dobrepolje, Ivančna Gorica,

1982 – Zorica Miklič kot županova hči Majda in Jože Miklič kot kmet in muzikant ter Marjan Hribar kot lovec v Finžgarjevem Divjem Lovcu – gostovanja Žalna, Zagradec pri Krki, Velika Račna, Muljava, Stična, mala vas, Šmarje – Sap, Ivančna Gorica.

1984 – Zorica Miklič kot absolventka kemije in hčerka osrednjega zakonskega para v igri Marjana Marinca Ad acta – gostovanja Žalna, Zagradec pri Krki, Videm – Dobrepolje, Velika Račna, Muljava, Stična, Mala vas, Šmarje – Sap, Št. Vid, Ivančna Gorica.

1986 – Marjan Hribar kot gospod Robert v Molierovi komediji Zdravnik po sili – gostovanja  Grosuplje, Šmarje – Sap, Šentvid, Ivančna Gorica, Velika Račna 

 

Kultura po temeljiti obnovi gasilskega doma

1992 – Po temeljiti prenovi in dozidavi gasilskega doma v Zagradcu na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je sledila tudi preureditev odra in dvorane, ki smo jo izvedli nekoliko drugače od prvotne. Prednjo steno, na kateri je obešen zastor (od leta 2011 pa tudi samo-dvižno projekcijsko platno), smo naredili iz plohov in opažnih desk ter z manjšimi okrasnimi lesenimi stebri. Na betonski nosilec v dvorani je bilo nameščenih nekaj manjših reflektorskih luči. 

1992 – 22. 12. je Podružnična šola Louisa Adamiča v Žalni pretežno z otroci z naše vasi in Lobčka nastopila na predbožično – novoletni prireditvi za otroke in starše. Obisk Božička in veselo druženje.

1997 – 20. 12. je Podružnična šola Louisa Adamiča v Žalni pretežno z otroci z naše vasi in Lobčka nastopila na predbožično – novoletni prireditvi za otroke in starše iz teh dveh vasi. 

1998 – Mladi Zagradčani s prijatelji pod vodstvom Jerneja Čamplja so zaigrali njegovo avtorsko komedijo Udar. 

Kar nekaj let je v kletnih prostorih gasilskega doma imela spravljeno svojo opremo grosupeljska glasbena skupina, ki je imela večkrat tudi vaje. Leta 2008 so se izselili.

2007 - 10.11. - Sodelovanje društva na Martinovanju in dnevu odprtih vrat v Grajskem vrtu Boštanj s staro in novo gasilsko opremo.

2011 – 24. 6. je društvo organiziralo varovanje prometa na cesti ob blagoslovu križa. Po blagoslovu je sledilo sračanje za vse udeležence blagoslova in zbor Samorastnik. 

2012 - Tri tematska predavanja o zgodovini ob radenskem polju

V petek, 16. 11 2012 ob 18. je nameravalo Turistično-naravovarstveno društvo Boštanj organizirati tematska predavanja o zgodovini ob Radenskem polju v galeriji pod Boštanjem. Ker pa je v isti zgradbi 13. 11. Bil velik požar, smo predavanja prestavili v dvorano gasilskega doma v Zagradcu.

1. tematsko predavanje: Boštanj od pradavnine / Ob temi z naslovom Boštanj od pradavnine do danes ter gradišča, gradovi in cerkve ob Radenskem polju smo se dotaknili v PRILOŽNOSTNI RAZSTAVI in digitalni projekciji naslednjih poglavij-slik: Na 1. sliki smo se seznanili z območjem Boštanja in bližnjih vasi na franciscejskem katastru, ki je v mnogih pogledih temelj za proučevanje zgodovinskega razvoja naselij in kulturne krajine. Z 2. sliko smo se sprehodili po pradavnini na Boštanju in njegovi bližnji okolici. Na 3. smo se nekoliko več ustavili v rimskem obdobju in srednjem veku ter spoznali glavne in stranske poti v našem prostoru. S 4. sliko smo "srečali" Jakoba Lamberga in se seznanili z začetkom gradnje boštanjskega gradu ter se nekoliko pomudili pri ostalih Lambergih in njihovih naslednikih Blagajih. V 5. sliki smo ugotavljali, da je bil Boštanj poleg izredno lepe renesančne gradnje kot rezidence tudi močna utrdba. 6. slika je govorila o rodbini Lazarini. 7. pa o njihovi podjetnosti. Z 8. sliko smo skicirali propad boštanjskega gradu po požigu med drugo svetovno vojno, še bolj pa po njej. Z 9. sliko smo prikazali njegovo današnje stanje. V drugem delu smo se z 10. sliko ponovno vrnili v pradavnino nekoliko širše okolice in spoznali, kako močno je bil poseljen ta prostor že pred davnimi tisočletji v času bakrene dobe. Z 11. sliko smo se posvetili Staremu gradu na Čušperku, od katerega je še nekaj razvalin kljub njegovem porušenju po kmečkih uporih in potresu v 16. stoletju. Od drugega novejšega gradu v sami vasi Čušperk, ki je bil požgan v drugi svetovni vojni, pa ni ostalo nič drugega kot samo nekdanja grajska kapela ter nekaj kamnite ograje in del grajskega gospodarskega poslopja. 12. slika je govorila o lovskem dvorcu, pristavi, pa tudi nekdanjem deželnem vinomerskem zavodu na Zavrhu pri Spodnji Slivnici ter o tamkajšnji izredno dragoceni podružnični cerkvi sv. Petra in Pavla. 13. sliko smo posvetili cerkvi Marije Vnebovzete na Kopanju in njeni zgodovini, 14. pa kapelama v Čušperku in v Veliki Račni ter cerkvama na Veliki in Mali Ilovi Gori. Kot zadnji, 15., smo obiskovalcem predstavitve za posladek prikazali bogato dediščino in zgodovino cerkve sv. Martina pod Boštanjem. 

2. tematsko predavanje: Zgodovinske meje čez in ob Radenskem polju / V 2. »tematskem večeru« z naslovom Zgodovinske meje čez in ob Radenskem polju v petek, 23. novembra 2012 ob 18. uri, smo si ob 15. poglavjih-slikah priklicali zgodovino s pomočjo izbranih starih zemljevidov in kart od 16. stoletja dalje. Skozi le-te smo se še posebej dotaknili različnih razmejitev posvetne in cerkvene uprave - na pokrajine, okrožja, okraje, občine, krajevne skupnosti, škofije, arhidiakonate, dekanate, župnije … na nekoliko širšem območju Radenskega polja (za območje današnje občine Grosuplje). Na začetku smo se ustavili na naravnih mejah, ki nam jih »postavljajo« vode, hribi in druge naravne ovire, nato smo s pomočjo zgodovinskih virov skušali locirati "rimske šance", ki so segale v območje Čušperka oziroma natančneje v povezavi z gradiščem Limberk. Spoznali smo tudi, kako sta pri nas zemljevide risala Valvasor (1661) in stiški menih Florjančič (1744), pa kako so nastale prve jožefinske katastrske občine in pozneje franciscejski kataster ter nato še razne druge razmejitve v našem okolju v družbenih spremembah zadnjih 200 let. Prikazali smo tudi, kakšno orodje so uporabljali, kakšnega uporabljamo danes in kako pomembna je zgodovinska povezava »tehničnega ogrodja« med nekdanjimi katastri in drugimi tehničnimi načrti tudi za današnji čas. Kar pa se samih zgodovinskih razmejitev tiče pa smo z mnogimi neposrednimi dokazi spoznali tudi, da za Radensko polje in neposredno območje ob njem še kako drži vse do današnjih dni star latinski pregovor: "Divide et impera" (Deli in vladaj). 

3. tematsko predavanje: Organizirane dejavnosti in pomembne osebnosti ob Radenskem polju / V 3. »tematskem večeru« z naslovom Organizirane dejavnosti in pomembne osebnosti ob Radenskem polju v petek, 30. novembra 2012 ob 18. uri, smo se sprehodili skozi čas - vse od začetka 16. stoletja in spoznali, koliko zanimivih osebnosti, rodbin in organiziranih dejavnosti se je zvrstilo v tem prostoru, da bi ljudje bolje (bolj kakovostno) živeli. Med najzanimivejše osebnosti nedvomno sodi pesnik France Prešeren, ki je dve leti bival pri prastricu in župniku na Kopanju Jožefu, pri katerem se je učil prvih črk. Poleg tega smo se seznanili z rodbinami in nekaterimi njihovimi posamezniki - Lamberg (Jakob), Auersperg, Blagaj (Eberhard Leopold, Žiga Anton Jožef, Franc Adam, Rihard), Gall (Andrej) in Lazarini (dva Ludvika), ki so imeli pomemben vpliv na našo in širšo zgodovino. Med pisatelji, pesniki, glasbeniki, zgodovinarji, prevajalci, raziskovalci in drugimi umetniki smo omenili Antona Cebeja, Konrada Črnologarja, Franca Jelovška, Marjana Kozino, Leopolda Layerja, Franca Antona Niernbergerja, Josipa Planka, Toneta Potokarja, Jožefa Rogača, Štefana Šubica, Maro Tavčar, Marto Valjalo Osterc in Janeza Zaplotnika. Zanimiva je tudi skupina, ki je raziskovala Radensko polje in njegovo širšo kraško okolico z Viljemom Putickom na čelu (Pavel in Josip Kunaver, Josip Cerk, Bogumil Brinšek, Ivan Tavčar in Rudolf Badjura) ter Drago Meze, Luka Pintar in Stane Peterlin. Nedvomno pa so zelo pomembno na življenje in delo vplivale z vidika "srčne kultue" ljudi in njihove predanosti, ki so organizirali in delovali v množičnih javnih in društvenih dejavnostih kot so šolstvo, prispevek župnikov in župnij v "posvetnem" delu, gasilstvo, kulturno in prosvetno delo v različnih društvih s celim spektrom različnih sekcij (folklora, tamburaši in druge glasbene skupine ter zbori, gledališče), čebelarstvo, šmučarski skoki in ostale športne dejavnosti in drugih dejavnih lokalnih društev. 

 

Gost Gledališče pod mostom PGD Velika Loka

2003 – V nedeljo, 4. 5., je na zagraškem odru gostovala gledališka skupina Gledališče pod mostom iz PGD Velika Loka s komedijo Cvetka Golarja Dve nevesti. 

2004 - je v nedeljo, 29. 2., na zagraškem odru gostovalo Gledališče pod mostom z veseloigro Maksa Fernerja Trije Vaški svetniki. 

2006 – Z enoletnim premorom nas je ponovno obiskala v nedeljo, 5. 2., loška gledališka skupina z veseloigro Štefana Jerka Gosposka kmetija. 

2007 - so igralci z Velike Loke v petek, 30. 3., v Zagradcu zaigrali komedijo Franza Streiherja Kako iz zadrege. 

2009 - V nedeljo, 15. 2., so Velikoločani gostovali z veseloigro Dva para se ženita. 

2011 - je Gledališče pod mostom gostovalo v nedeljo, 20. 2., z igro Franca Pluta Policijska postaja. 

 

Koledarji in »gasilski koledniki«

PGD Zagradec je prve koledarje prodajalo že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki nam jih je po nekih (ne vemo kakšnih) razdelilnikih dostavljala ObGZ Grosuplje skupaj po navadi s kakšnimi priročniki, kongresnimi gradivi in podobno. Vendar ti koledarji med ljudmi niso bili preveč priljubljeni i so bili za društvo na koncu le dodatno delo in strošek.

Prve koledarje z gasilskimi motivi, ki so jih ponujali različni tiskarji, in z dotisnjenim imenom društva in nekaj osnovnimi informacijami je društvo začelo raznašati pred božičnimi prazniki v letu 1997. Od leta 2007 pa društvo na koledarje natisne motive z dela društva v iztekajočem se ali tudi nekoliko starejšimi motivi. Na koledarjih je tudi nekaj prostora za sponzorsko oglaševanje.

Med ljudi po vaseh Zagradec in Lobček jih gasilci raznašamo običajno pred božičem. V zadnjih nekaj letih se skupinam nekaj starejših gasilcev pridružujejo tudi mladi gasilci in ob tej priložnosti vsem voščimo lepe praznike, pa veliko zdravja in sreče v prihajajočem letu.

 

Druženja

Zagraški gasilci smo skozi svojo 7o letno zgodovino poskrbeli tudi za več različnih druženj med člani, vaščani in omogočili, da so se več različnih druženj udeležili tudi drugi. Še posebej je treba pri tem omeniti razna neformalna silvestrovanja članov ali v zadnjem obdobju domačih mladih gasilcev, fantovščine in dekliščine, postavljanje mlajev ob veselicah in porokah, praznovanje raznih rojstnih dni, pa tudi pogrebščin - še posebej svojih članov, ko povabimo več društev (po navadi iz župnije Žalna) in jih na koncu pogostimo.

Prav tako so prostori na voljo raznim neprofitnim društvom in skupinam, ki se na nas obrnejo za njihove sestanke, seje, zbore in druženja ali vaje ali pa ogled kakšnih zanimivejših tekmovanj na TV, ki jih v zadnjih desetih letih lahko digitalno projeciramo na platno.

Naj nekaj teh primerov naštejemo!

 

1969

31.12. -  Silvestrovanje v dvorani na Boštanju.

 

1973

31.12. – Silvestrovanje

 

1997

31.12.  - Silvestrovanje članov

 

2005

Predbožično srečanje

 

2008

14.6. - Vaško-gasilski piknik

 

2009

14.11. - Po vaji za Lobčkarje in Zagradčane smo gasilci vse prisotne pogostili in se poveselili pozno v noč.

6.12. - Miklavževo obdarovanje mladih gasilcev, ki so tekmovali na orientaciji in gasilskem kvizu.

31.12. - Vaško –gasilsko silvestrovanje.

 

2010

4.9. - Po dnevu odprtih vrat so gasilci v dvorani pripravili priložnostno srečanje s pogostitvijo.

November - Veselo Martinovanje.

31.12. - Silvestrovanje članov.

 

2011

Februar - Druženje gasilcev in gasilk

3.9. - Piknik po veselici in uspešni nabavi nove motorne brizgalne ter priprava ekip za tekmovanja.

 

2012

30.4. - Postavljanje mlaja v Grahovcu za veselico, vaško kresovanje in veselo druženje ob žaru.

11.5. - Neuradni »prevzem« nadstreška smo opravili dan pred odpovedano prireditvijo/veselico na skupnem pikniku za vse člane društva in donatorje.

7. 9. - Piknik »po veselici«.

17.11.  - Kopalni izlet  izlet v Atlantis – 7 mladih gasilcev se je odzvalo na povabilo vodstva društva in komisije za delo z mladimi in so že pred 9. Uro odšli z gasilskim in enim osebnim vozilom na kopanje. Z njimi so odšli še štirje polnoletni mentorji. Po kopanju so se ustavili še v »The best pizzeriji.«

31. 12. - Silvestrovanje mladih gasilcev  silvestrovalo je 25 mladih gasilcev.

 

2013

31.1.  - Društvo za zatiranje komarjev je imelo svoj redni letni občni zbor v prostorih gasilskega doma PGD Zagradec, ki so se ga poleg članov udeležili tudi nekateri predstavniki iz sosednjih krajevnih skupnosti.

23.2. - Občni zbor Turistično-naravovarstvenega društva Boštanj – Zaradi neurejenih prostorov po požaru je turistično društvo zaprosilo, da bi imelo svoj občni zbor v naših prostorih.

25.5. - Namesto veselice smo zaradi slabega vremena člani poskrbeli za  druženje. Po »večerji«, ki smo jo sami plačali, smo si ogledali še zaključno tekmo Lige prvakov med Bayernom in Dortmundom/Borusia na velikem platnu v dvorani gasilskega doma, nato ob kitari še skupaj zapeli nekaj pesmi.

26.10. - Piknik – Povabljeni so bili vsi člani in članice ter ostali, ki so pomagali pri organizaciji prireditve 30.8. Udeležilo se ga je nekaj nad 40 članov.

8.11. - Piknik društva za zatiranje komarjev, poleg članov društva so bili povabljeni tudi vse sodelujoče iz KS Račna in Št. Jurij ter vodstvo KS Mlačevo. Zaradi hladnega vremena je bil piknik v ogrevani dvorani.

31.12. - Silvestrovanje mladih gasilcev.

 

2014

Piknik društva za zatiranje komarjev

31.12. - Silvestrovanje mladih gasilcev.

 

2015

30.8. - Pospravljanje in piknik za vse sodelujoče pri pripravi in izvedbi prireditve.

Piknik društva za zatiranje komarjev

31.12. - Silvestrovanje mladih gasilcev PGD Zagradec pri Grosupljem.

 

2016

16.1. - Kopalniški izlet za tekmovalni ekipi mladincev in pripravnic ter pogostitev s pizzo.

S5 Box